Hejjj, novi delček:grin::wink:

Po ideji #4ever_girl:
"majhna deklica gre v gozd kjer najde bunker in tam notri najde trole. konec 🥲:nerd:"

“Lela! Lela kje si?” Zaslišala je mamino vpitje, toda bilo ji je vseeno.
Pa še, kdo pravi da osemletnice ne smejo same v gozd ko mali kazalec kaže na enajst?
Previdno je prestapala korenine in s svojo Hello Kitty lučko osvetljevala liste. Še sama ni vedela kam želi sledila je trepetajoči igli v kompasu. Ponosno je dvignila brado in odkorakala naprej.
Ni imela pojma koliko je ura, pa tudi vseeno je je bilo, saj koncepta ni razumela. Ne glede na to, se ji je zdelo kot da hodi že pet minut in noge so jo začenjale boletni.
Ko se je že skoraj vsedla, se naenkrat na tleh pojav vejica.
Ne uničite otrokovh sanj:
“Kaj je tako posebno na vejici, naj raji beži domov in se opraviči staršem kot se spodobi!”
Njo je vejica motivirala, zato, kot spodobna raziskovalka pobližje pogledala. Poleg nje je ležal list v obliki srčka zato je zavila tja. (Tudi v concept dvo-dimenzionalnega prostora ne verjame…)
Še nekaj pet minut je sledila znakom dokler ni prišla do kemnite plošče. Izgledalo je kot bunker, toda ne takšen kot si ga ona gradi iz blazin in odej. Ta je bil iz trdega kamna. Ne glede na to je bil zello lep, porisan z pisanimi gobicami.
Sprehodila se je ob steni, dokler ni prišla do vrat s klaviaturno tipkovnico. Kljub utrujenosti se je spomnila melodije Kuža pazi. Kot profesionalka je zaigrala čudovito melodijo in vrata so se z treskom, škripom, škripom in treskom odpra.
Najprej je opazila velike zelene oči. Obraz ki so mu pripadale je bil okrogel in zelenkast kot rožica. Osebica ni bila višja od nje, zdela se je pa nenavadno znana.
Kot blisk lela iz torbe potegne Knjigo mističnih živali za osem letnike in pobrska do strani enindvajset.
“Ti si škratek!” Zavpije z veselim glasom.
“Kaj za kaj?! Kako si vedela, šmenta polenta?”

Upam da ste uživali, še vedno pa ne hodite ponoči v gozd... Napišite če dobite kako novo idejo<3