Petek 13 in sobota 14
Ashley

Čudno, luči so pogasnjene. A ni mama doma, rekla je, da se mora sprostiti in pozabiti na službo. Ob misli na to prhnem od jeze. Tudi jaz si želim odmor od šole, pa mi nihče ne dovoli ostati doma. Očka pa se najverjetneje ne bo vrnil. Odšel je, ko sva bili s Kally stari 1 in 7 let. Kally pa se itak druži s svojimi prijateljicami. Glede na njihovo zrelost, predvidevam, da se igrajo z barbikami ali gledajo Pujso Pepo.

Odpravim se v dnevno sobo. Zdaj bo na sporedu moja naj serija. Ko vstopim v dnevno sobo, obstanem od šoka. Nož je zapičen v steno in s krvjo napisano sporočilo »ne bo ju«
Kaj naj bi to pomenilo? D-d-da mame in Kally ne bo nazaj? Kaj če se jima je kaj zgodilo, če nista več živi. Ne, pa saj to se ne more dogajati meni! Zakaj! Planem v jok, jočem in jočem, kot majhen otrok. Proti solzam sem nemočna. Zakaj sem bila tako malenkostna. Sploh se nisem zavedala kako rada ju imam.

Kaj če je to samo ena Kallyinih potegavščin? Izvlečem moj I-phone iz žepa in jo pokličem. Shranjeno jo imam kot emoji hudiča in kakca. Telefon zvoni v prazno. Zdaj se na njem naredi tema. Super - prazna baterija. Kaj pa naj zdaj.

Telefon nesem k polnilcu. Ko ga želim dati polniti se spomnim, da je pred par minutami začelo močno deževati, glede na to, da se je zgleda začela nevihta, nevem ali je pametno imeti opravka z elektriko. Da bi se pomirila grem po skicirko in ko želim začeti risati, vidim, da je tudi na platnici napisano enako sporočilo. Morda je to res ena Kallyinih potegavščin. Saj bi klicala policijo, vendar je moje mnenje o njih, da so nesposobni. Nikoli ne verjamejo najstnikom. Mislijo, da smo vsi tako nezreli kot moje kokodajsajste sošolke. Ves njihov svet so fantje, šminke, tik tok in snap chat. Jaz ne nosim make- upa, tudi družabnih omrežij nimam. Tudi prijateljic nimam, da bi se z njimi pogovorilao svoji trenutni zagati. Vležem se na posteljo, poiskušam pozabiti na vse. Želim si le, da je to nočna mora, ki se bo vsak čas končala. S takimi mislimi zaspim, čeprav je ura komaj ob 4ih.

Zvoni mi telefon. Po hiši glasno odzvanja melodija Beethovnove pete simfonije. Očitno sem spala kar nekaj časa, saj je ura že ob dveh zjutraj. Čudno, kliče me neznana številka. Oglasim se, morda je mama ali pa Kally.
»Prosim?« se oglasim
»khkhkh hrsk hrsk škrt škrt« se zasliši iz telefona.
Polna upanja zopet poiskusim »Halo? Kdo je«
Tišina. Nič. Postane me malo strah. Nenadoma pa…

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ljudje, jaz se vam iskreno opravičujem da prejšnji teden ni bilo novega dela :( ker sem očitno preveč pozabljiva, da bi ga objavila. Zahvaljujem se vsem, kj preberete, lajkate ali komentirate mojo zgodbo. To mi ful pomeni <3
Aja nov del izide vsako nedeljo, niso bolj pogosto, zato. ker potem nimam časa pisati :upside_down:
Lp Loons