Pisalnica
*b*Sobota 14
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nice,............
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW!!!! Res mi je ful všeč!!!:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woow, zelo napeto. Bravo, komaj čakam da bo nov del!!!!!!
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 3"){kind=small}
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana
Hejj
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(45)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(60)
Ne preberem Ti&jaz.
(19)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Zadnji odgovori
full dobr, res kovan, kakooo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1: 10 slik
2: mačja panda:cat::panda_face:
3:modra:blue_heart:
4: ...