Niki,moja svetla zvezda
2
Najči
sem Naja, ta punca,ki tudi nastopa v zgodbi. to zgodbo sta napisali moja in Nikijina mami pred skoraj enim letom in še vedno jo pogrešam(če ste prebrali vsete koga:pensive::sob:)
*b*Naslov: Niki, moja svetla zvezda*b*
*b*Avtorici: Anja Kranjčan in Nina Kovač*b*
Uvod:
V življenju se pogosto srečamo s trenutki, ki nas presenetijo in spremenijo naše razumevanje sveta. Tako je bilo tudi za Najo, ko je izvedela za težko bolezen svoje najboljše prijateljice Niki. Njuna najstniška leta, polna smeha in skupnih sanj, so se nenadoma zdela polna temnih senc, ko je diagnoza raka neizbežno posegla v njuno življenje. Ta zgodba je posvečena spominu na Niki, dekle, ki je s svojimi sanjami in močjo osvetlila življenje vseh okoli sebe, še posebej Naje.
Zgodba:
Naja se je nekega dne zvečer vračala domov iz šole, ko je vstopila v svojo sobo in zagledala Niko, ki jo je čakala s širokim nasmehom. "Naja, imam nekaj prostega časa, pridi ven! Dovolj je učenja za danes!" je kričala, medtem ko so ji lasje plesali na vetru. Prijateljici sta se odpravili na svoj običajni sprehod po parku, kjer sta na vsakem koraku delili svoje sanje o prihodnosti, o potovanjih in svetovnih odkritjih.
A čez nekaj dni je vse postalo drugače. Naja se spominja trenutka, ko je mama Niki poklicala sredi dneva. Zvenela je zaskrbljeno, in Naja je takoj začutila, da nekaj ni v redu. Tista noč je bila dolga in polna preplavljenih misli. Naslednje jutro je Niki v šoli sporočila, kar je slišala.
"Niki, kaj se dogaja? Tvoja mama je bila včeraj drugačna," je vprašala Naja, ko sta sedeli na stolih, v šoli. "Moraš mi povedati resnico!"
Nika je pogledala stran. V njenih očeh je bila mešanica strahu in upanja. "Imam raka, Naja," je končno izgovorila besede, ki so se zdele tako težke, kot kamen na njenem srcu. "Ampak ne skrbi! Močna sem."
Naja ni mogla verjeti. Njene misli so se prepletale med obupom in nerazumevanjem. Objela je Niko in ji zašrprtala: "Bova zdržali, obe? Zdaj bolj kot kadarkoli potrebujem, da si močna."
Čas je tekel, Nika je prestajala zdravljenje, Naja pa ji je stala ob strani. Obiskovala je bolnišnične hodnike in skupaj z Niki sta prenašali trenutke strahu. "Vsaka vaja je korak bližje k ozdravljenju," je velikokrat ponavljala Niki, da bi okrepila svoj pogum, vendar je čutila, kako ji bolezen vzame energijo.
Minili so meseci, dokler ni nekega dne Naja dobila sporočilo od Niki. "Naja, prosim, pridi. Potrebujem te," je pisalo. Njeno srce je planilo. Ko je prišla v bolnišnico, je zagledala Niko, ki je ležala na postelji, videti tako krhka, a hkrati še vedno tako svetla.
"Naja, vesela sem, da si tukaj" je Niki bolj tišje rekla. Plešem z zvezdami, saj veš? Naja je ni razumela. Z nasmehom, ki je prekinjal vse oblačnosti okoli je rekla:" rada te imam in vedno te bom imela!" Kljub težkemu bremenu bolezni, je njena moč prežela vsako celico.
A dan, ko se je Nika poslovila, je za Najo ostal zarisan v spominu. Dvignila je pogled od solz, ko je njena najdražja prijateljica odšla med oblake. Bilo je mračno jutro, ko je slišala novico. Počutila se je, kot da je svet izgubil vse barve, svetlost in radosti.
Niki je odšla, a njena svetla prisotnost je ostala z Najo. Ob svojem najljubšem spominu in njenih besedah: "Naja, vedno bova skupaj, tudi ko ne bova več tu," je Naja obljubila, da ne bo nikoli pozabila na njuno prijateljstvo, katerega luč nikoli ne bo ugasnila.
Prijateljstvo, ki se je spletlo v letih otroštva, je ostalo večno, zasidrano globoko v Najin konec srca. Niki, moja svetla zvezda, ostane v spominu, ljubezni in vseh čudovitih trenutkih, ki si jih bosta delili za vedno.
*b*Naslov: Niki, moja svetla zvezda*b*
*b*Avtorici: Anja Kranjčan in Nina Kovač*b*
Uvod:
V življenju se pogosto srečamo s trenutki, ki nas presenetijo in spremenijo naše razumevanje sveta. Tako je bilo tudi za Najo, ko je izvedela za težko bolezen svoje najboljše prijateljice Niki. Njuna najstniška leta, polna smeha in skupnih sanj, so se nenadoma zdela polna temnih senc, ko je diagnoza raka neizbežno posegla v njuno življenje. Ta zgodba je posvečena spominu na Niki, dekle, ki je s svojimi sanjami in močjo osvetlila življenje vseh okoli sebe, še posebej Naje.
Zgodba:
Naja se je nekega dne zvečer vračala domov iz šole, ko je vstopila v svojo sobo in zagledala Niko, ki jo je čakala s širokim nasmehom. "Naja, imam nekaj prostega časa, pridi ven! Dovolj je učenja za danes!" je kričala, medtem ko so ji lasje plesali na vetru. Prijateljici sta se odpravili na svoj običajni sprehod po parku, kjer sta na vsakem koraku delili svoje sanje o prihodnosti, o potovanjih in svetovnih odkritjih.
A čez nekaj dni je vse postalo drugače. Naja se spominja trenutka, ko je mama Niki poklicala sredi dneva. Zvenela je zaskrbljeno, in Naja je takoj začutila, da nekaj ni v redu. Tista noč je bila dolga in polna preplavljenih misli. Naslednje jutro je Niki v šoli sporočila, kar je slišala.
"Niki, kaj se dogaja? Tvoja mama je bila včeraj drugačna," je vprašala Naja, ko sta sedeli na stolih, v šoli. "Moraš mi povedati resnico!"
Nika je pogledala stran. V njenih očeh je bila mešanica strahu in upanja. "Imam raka, Naja," je končno izgovorila besede, ki so se zdele tako težke, kot kamen na njenem srcu. "Ampak ne skrbi! Močna sem."
Naja ni mogla verjeti. Njene misli so se prepletale med obupom in nerazumevanjem. Objela je Niko in ji zašrprtala: "Bova zdržali, obe? Zdaj bolj kot kadarkoli potrebujem, da si močna."
Čas je tekel, Nika je prestajala zdravljenje, Naja pa ji je stala ob strani. Obiskovala je bolnišnične hodnike in skupaj z Niki sta prenašali trenutke strahu. "Vsaka vaja je korak bližje k ozdravljenju," je velikokrat ponavljala Niki, da bi okrepila svoj pogum, vendar je čutila, kako ji bolezen vzame energijo.
Minili so meseci, dokler ni nekega dne Naja dobila sporočilo od Niki. "Naja, prosim, pridi. Potrebujem te," je pisalo. Njeno srce je planilo. Ko je prišla v bolnišnico, je zagledala Niko, ki je ležala na postelji, videti tako krhka, a hkrati še vedno tako svetla.
"Naja, vesela sem, da si tukaj" je Niki bolj tišje rekla. Plešem z zvezdami, saj veš? Naja je ni razumela. Z nasmehom, ki je prekinjal vse oblačnosti okoli je rekla:" rada te imam in vedno te bom imela!" Kljub težkemu bremenu bolezni, je njena moč prežela vsako celico.
A dan, ko se je Nika poslovila, je za Najo ostal zarisan v spominu. Dvignila je pogled od solz, ko je njena najdražja prijateljica odšla med oblake. Bilo je mračno jutro, ko je slišala novico. Počutila se je, kot da je svet izgubil vse barve, svetlost in radosti.
Niki je odšla, a njena svetla prisotnost je ostala z Najo. Ob svojem najljubšem spominu in njenih besedah: "Naja, vedno bova skupaj, tudi ko ne bova več tu," je Naja obljubila, da ne bo nikoli pozabila na njuno prijateljstvo, katerega luč nikoli ne bo ugasnila.
Prijateljstvo, ki se je spletlo v letih otroštva, je ostalo večno, zasidrano globoko v Najin konec srca. Niki, moja svetla zvezda, ostane v spominu, ljubezni in vseh čudovitih trenutkih, ki si jih bosta delili za vedno.
Moj odgovor:
Zmedenapunca490
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Help me
Olja
Rabim en nasvet, ker sem čist zmedena. Všeč mi je en fant, ampak sploh ne vem, če sem tudi jaz njemu. Skupaj bova plesala na valeti, kar se mi zdi ful velik plus in sem bila takrat res ful vesela.
Problem je, da se on ful druži z onimi “popular” puncami, tistimi malo mean girls. Vse so lepe, popularne in imajo ful dobre ocene. Z eno celo hodi domov, ker sta soseda, z drugo se pa ful veliko druži in pogovarja. Mene pa skoraj nič ne opazi in se z mano sploh ne druži. Tudi ko ga med plesnimi vprasam ce zna rece sam ja nic drugega...
Zdaj res ne vem, kaj naj naredim. A to pomeni, da mu nisem všeč? Naj še upam ali je bolje, da neham razmišljat o njem? Pa kako naj se obnašam do njega, da ne bom izpadla čudna?
Hvala vsem za pomoč :heartpulse:
Rabim en nasvet, ker sem čist zmedena. Všeč mi je en fant, ampak sploh ne vem, če sem tudi jaz njemu. Skupaj bova plesala na valeti, kar se mi zdi ful velik plus in sem bila takrat res ful vesela.
Problem je, da se on ful druži z onimi “popular” puncami, tistimi malo mean girls. Vse so lepe, popularne in imajo ful dobre ocene. Z eno celo hodi domov, ker sta soseda, z drugo se pa ful veliko druži in pogovarja. Mene pa skoraj nič ne opazi in se z mano sploh ne druži. Tudi ko ga med plesnimi vprasam ce zna rece sam ja nic drugega...
Zdaj res ne vem, kaj naj naredim. A to pomeni, da mu nisem všeč? Naj še upam ali je bolje, da neham razmišljat o njem? Pa kako naj se obnašam do njega, da ne bom izpadla čudna?
Hvala vsem za pomoč :heartpulse:
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(70)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(81)
Ne preberem Ti&jaz.
(25)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
wow vidim da si zelo pogumna in srecna:sunglasses::sunglasses::sunglasses::sunglasses:






Pisalnica