Nehalo je deževati in Heart je odprla oči in sedla pokonci. Sklonila je glavo in si ogledala krvave noge. Iz ust se ji je hitro ulila kri. Hitro je pustila da steče ven in nato si je usta zamašila z robcem. Pogledovala je nazaj, saj se ji je zdelo da je nekdo za njo. Obrnila se je in zagledala fanta, ki jo je naslonjen na drevo opazoval.
"Končno si budna," se je zarežal.
"Kdo si?" ga je vprašala in se vstala. V nogi jo je zapeklo, tako da je mogla spet sesti.
"Albert in ti?"
"Heart."
Albert je pokimal in se zazrl v nebo. "Kaj sploh delaš tu?"
"Bežim pred volkodlaki. Zdaj sem se spomnila - si ti volkodlak?" ga je sumničavo premerila.
"Jaz? Seveda ne," je užaljeno odgovoril in se našobil. "Že leta živim tukaj. Nimam drugega doma."
Tudi Heart je pokimala in se zazrla v nebo. "Kaj gledaš?"
"Gledam v prihodnost ter v preteklost."
Prhnila je in se zasmejala. "Ja, in jaz sem Beyonce."
"Mi ne verjameš? Lahko ti dokažem. Vidim, da si skočila skozi okno, ker sta tvoja starša postala volkodlaka. In zdaj ti bo v obraz zletela sraka."
Kar je bilo res - črna ptica je priletela in z repom oplazila njen obraz. Heart je zajela sapo: "Okej, verjamem ti. Ta tvoja sposobnost nama lahko še prav pride."
"


Nama?"
"Ja, sodelovala bova. Menda ne misliš, da se bom sama plazila po gozdu? Ne. Skupaj. Če se bom jaz, se boš tudi ti!"
Albert je privzdignil obrvi:
"Ni šans."
"Daj no," je ponovila Heart in si osvajalsko ovijala pramen las okoli prsta. "Prosim!"
Albert jo je le stežka gledal.
"PRAV! A si vedno tako... osvajalska?"
Zahihitala se je.
"Poleg tega pa - a veš da imaš tudi ti kakšno posebnost?"

Hey, kk smo? Sori spet za kratek deuček:sob: