"Kaj? Kaj? Kaj?"
"Izjemno posebnost imaš! Lahko prepoznaš ko nekdo laže. Kar kul, kajne?"
"Pa že," je vzidhnila Heart. "Upala sem, da bo kaj bolj razburljivega in priročnega."
"Saj to je priročno! In to zelo!" je vzkliknil Albert. "Celo bolje od moje posebnosti!"
Ellie mu je položila roko na ramo. "Tudi tvoja je super. Vse bolje od moje."
"Kaj pa je vaša?" je vprašala Heart. "Zelo me zanima."
"Oh... vidim nevidne ljudi. Kar je precej butasto, če mene vprašaš, saj zelo malo ljudi ve kako se narediš nevidnega. Zato to nima smisla."
Heart se je zasmejala in pogledala proti hiši. "Kdo pa je to?"
Iz hiše je priteklo dekle njenih let in se ustavilo ob njej.
"Mami, nekdo iz Ministerstva te kliče, baje je nujno," je zadihano rekla. Heart jo je začudeno opazovala.
"To je Edie, moja sestra." Se je vmešal Albert.
"Na žalost," se je namuznila Edie.
"Hej!" je nato pozdravila Heart. "Ti pa si..."
"Heart."
"Lepo. No, grem nazaj v hišo, lepo se imejta."
Odšla je in Ellie tudi.
"Kaj pa je njena posebnost?" je vprašala Heart.
"Ustavljanje časa. Zakaj?" je rekel Albert.
"Ah, nič, samo zanima me..."

Hey, zdej bo pa pršlo mau drame! :stuck_out_tongue_winking_eye: