Bilo je že pozno jutro, vendar Emilija, (tako je namreč ime gospodični Vran) še vedno ni moglaa zatisniti očesa.
In priznajmo si, da cimrino smrčanje ni ravno najlepša uspavanka za lahek dan (na ABNVDP namreč spijo podnevi).
Prižgala je telefon, vtaknila slušalke v ušesa in začela listat med preneseno glasbo. Ko je našla kar je iskala, je ravo želela začet predvajati pese, ko je zaslišala ropot, ki je prihajal od zunaj. Vstala je, stopila do okna in pogledala ven, vendar je vidala le še mrtvo truplo in polno krvi, storilca pa ni bilo več nikjer.
Vsa pretresena je stopila do cimrine postelje in jo začela vsa iz sebe buditi. Po petoh minutah ji jo je končno uspelo predramiti, jo je ta vsa utrujena in začudena začela spraševati kaj se dogaja.
Emilija, pa je na to odgovirila le z tresočim:
"poglej, skozi okno,"
Ko je Lira (tako je naamreč ime Emilijini cimri) zagledala prizor, na dvorišču jo je skoraj zadela kap.
"kaj je to,"
je šepetaje vprašala Emilijo, ta pa ji je odgovorila, da je zaslišala hrup na dvorišču in, ko je pogledala, ni bilo storilca več nikjer, samo še truplo.
Takrat se je zaslišalo kričanje in na dvorišče se je usilo malo morje profesorjev in zdravilcev, ki so hitro odstranili truplo.
Kljub nepredstavljivi utrujenosti, še dolgo nista mogli zaspati.

_________________________________________________________________________