Pisalnica
Ura je bila približno ena zjutraj, ko sem se vsa premočena v dežju vračala domov. Bila sem brezvolje, opupana in predvsem izčrpana. V moji glavi je odmeval glas: "o ti nesreča, zakaj vedno ti? Zakaj? Zakaj je ta svet tako krivičen?" Veke so se mi že napol zapirale, ko sem stopala po lužah.
Rečem vam, da me je minila že vsa volja do življenja.
Upala sem, da bom lahko odšla domov skupaj z mojo bestiko Lilo, pa je ostala na rojstnodnevni zabavi pri Inji, ker se med njo in Jakobom spleta neka romanca.
Med Jakobom, fantom v katerega sem bila zatreskana že od vrtca. In ona je vedela zato, pa se pred njim šopiri kot neka kokoš.
Kot kup nesreče sem se še za malo pomaknila naprej, potem pa se mi je pred očmi zavrtelo in sem vsa omotična padla po tleh.
Ko sem odprla oči sem bila nekje drugje. Nisem vedela kje.
Pred mano je bila manjša mizica, na njej nekaj papirjev. Na levi strani v sobici je bila manjša kopalnica, na desno pa vrata. Okna v sobi sploh ni bilo.
Prestrašla sem se, a ne zelo. Vstala sem iz postelje, noge so se mi tresle, bilo mi je slabo, in v glavi se mi je vrtelo.
Bala sem se da spet padem v omotico, a sem se po premisleku kljub temu odločila stopiti do vrat. S tresočo in šibko roko sem jih počasi odprla. Pred sabo sem videla dolg osvetljen hodnik, in ns koncu hodnika okno. Počasi sem s tresočim telesom stopala po hodniku. Bilo mi je slabo, vrtelo se mi je in kolena so se mi šibila. A v glavi sem imela popolen razum, zato sem vedela kaj hočem in kaj moram.
Končno sem (sicer v velikih mukah) prišla do okna. Zazrla sem se v daljavo. Videla sem le vodo, podobno jezero, in v daljavi čez jezero gozd.
Niti sanjalo se mi ni kje sem, nazadnji kar sem se spomnila sem bila v mestu. Tega kraja pa nisem poznala.
Nenadoma me je neka roka plaho zgrabila za ramo.
Od strahu sem se stresla, in se ozrla. Za mano je stala ženska, najbrž jih je imela okrog 30. Imela je olivno polt, rdečkaste lase in prijazen pogled.
"Hoj ljubica draga, si vredu?" Me je z nekoliko zaskrbljenim glasom ogovorila.
Nekaj časa sem potrebovala, da sem z tresočim glasom izjavila: "dobro sem". A seveda to nisem bila.
Kako bi lahko bila? Bila sem šibka, bolna in nisem imela pojma kje sem.
Rečem vam, da me je minila že vsa volja do življenja.
Upala sem, da bom lahko odšla domov skupaj z mojo bestiko Lilo, pa je ostala na rojstnodnevni zabavi pri Inji, ker se med njo in Jakobom spleta neka romanca.
Med Jakobom, fantom v katerega sem bila zatreskana že od vrtca. In ona je vedela zato, pa se pred njim šopiri kot neka kokoš.
Kot kup nesreče sem se še za malo pomaknila naprej, potem pa se mi je pred očmi zavrtelo in sem vsa omotična padla po tleh.
Ko sem odprla oči sem bila nekje drugje. Nisem vedela kje.
Pred mano je bila manjša mizica, na njej nekaj papirjev. Na levi strani v sobici je bila manjša kopalnica, na desno pa vrata. Okna v sobi sploh ni bilo.
Prestrašla sem se, a ne zelo. Vstala sem iz postelje, noge so se mi tresle, bilo mi je slabo, in v glavi se mi je vrtelo.
Bala sem se da spet padem v omotico, a sem se po premisleku kljub temu odločila stopiti do vrat. S tresočo in šibko roko sem jih počasi odprla. Pred sabo sem videla dolg osvetljen hodnik, in ns koncu hodnika okno. Počasi sem s tresočim telesom stopala po hodniku. Bilo mi je slabo, vrtelo se mi je in kolena so se mi šibila. A v glavi sem imela popolen razum, zato sem vedela kaj hočem in kaj moram.
Končno sem (sicer v velikih mukah) prišla do okna. Zazrla sem se v daljavo. Videla sem le vodo, podobno jezero, in v daljavi čez jezero gozd.
Niti sanjalo se mi ni kje sem, nazadnji kar sem se spomnila sem bila v mestu. Tega kraja pa nisem poznala.
Nenadoma me je neka roka plaho zgrabila za ramo.
Od strahu sem se stresla, in se ozrla. Za mano je stala ženska, najbrž jih je imela okrog 30. Imela je olivno polt, rdečkaste lase in prijazen pogled.
"Hoj ljubica draga, si vredu?" Me je z nekoliko zaskrbljenim glasom ogovorila.
Nekaj časa sem potrebovala, da sem z tresočim glasom izjavila: "dobro sem". A seveda to nisem bila.
Kako bi lahko bila? Bila sem šibka, bolna in nisem imela pojma kje sem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bravo! Čisti talent :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WAW! Res imaš velik talent in vsebina mi je zelo všeč:scream_cat::scream_cat::scream_cat::scream_cat::fingers_crossed_tone3::fingers_crossed_tone3::fingers_crossed_tone3::thumbsup:
Upam da pride kmalu nov del!!!!:clap::muscle::hand_splayed::scream_cat::kissing_closed_eyes:
Upam da pride kmalu nov del!!!!:clap::muscle::hand_splayed::scream_cat::kissing_closed_eyes:
0
HistoryGirl183
Moj odgovor:
Problem sveta
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
😭😭
help pač v petek sem šla s prijateljico v cele z avtobusom in so še neki gasarji zram prišil pa sma čist vzpredi sedele in so se za nama usedel pol so se pa menel ker bo kero po*uku in nama ni blo fajn vsi smo šli dol na isti postaji in tam nama niso dal mira kr neki so težil za snep pa rekel da ko ga dama lahk grema in pol sma jim dale pa hit šle in čez neki časa sma šle v dm in so na klopci pred dm sedel midve sma šle hit not pa sma misle da naju niso opazel sam so prišl za nama not in midve sma ble tam ko so vložki in so tja prišl in spet težil po pa so nama rekel naj grema zram njih v meka en video posnet obedve sma vedle kaj to pomen in nisma hotle it sam so naju kr prjel pa sma mogle it zram v meku so naju pa na vece pelal in naju že skor začel posiljevat sam je neka ženska not prišla ko naju je že prej vidla pa naju vn pelala pa zram naju čakala da je od prjateljce ati prišu nobenmu nisma povedale sma pa v torek šle mimo postaje in so spet oni bli in sma sam laufale stran
ka naj nardim mene je strah ker sem jih že tud na postaji tam ko js živim vidla
ka naj nardim mene je strah ker sem jih že tud na postaji tam ko js živim vidla
Obvestila
29.1.2025
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Ti&jaz?
Všeč mi je, vedno vse z veseljem preberem.
(99)
Je okej, ampak me ne zanimajo vse vsebine.
(243)
Všeč so mi le nasveti bralcev.
(24)
Ni mi všeč, me ne zanima.
(29)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
bravooo fullll je dobrrr:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart
iiiiiiiiiiiii jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ...
