…
Življenje ni pravljica. To sem vedela že dolgo, čeprav se mi je zdelo da živim v pravljici, vse je bilo preveč lepo, popolno in veselo da bi bilo res. V šoli nikoli ni bilo velikih težav, tudi z drugimi učenci. Bilo je le nekaj važnih deklet in to je bilo vse.
…
Tiho se poslušala svoje dihanje in tišino okoli mene. V glavi sem si tiho brundala melodijo pesmi. Pisali smo test. No saj mi je šlo, a se mi ni dalo. Vprašanja so se mi kotalila po glavi kot kepe prahu, čeprav sem se veliko učila. Gledala sem v list in pričela pisat. Šlo je počasi... zelo počasi. »Še 15 minut!« sem slišala učiteljico, zdela se je tako oddaljeno, vse se je zdelo oddaljeno. Hitro sem kracala po listu še zadnje odgovore. Oddala sem list, končno, čeprav med zadnjimi. Upala sem da dobim pet, saj greva lahko potem z Eleno drsat na bližnje jezero, seveda sami brez mlajših bratov in sester. »Ti je šlo?« me je navdušeno vprašala Elena takoj ko sem oddala test. »Še kar dobro.« sem utrujeno odgovorila. Po glavi so se mi še vedno kotalila dolgočasna vprašanja, sem odgovorila pravilno? mi je odzvanjalo v glavi. Pouk se je vlekel počasi, počasi kot polž. Ves čas sem samo razmišljala in sonce mi je sijalo v obraz. »Jutri led na jezeru več nebo dovolj debel za drsanje.« sem pomislila. Zunaj je sijalo sonce a je bilo še vedno hladno. »Elena« sem jo tiho poklicala. Z nasmehom se je obrnila k meni. Njene zelene oči so zrle vame kot smaragdi, imela je velik lep nasmeh, in čudovite bele zobe. »kaj?« je tiho vprašala. Pričela sem ji razlagati kako se bo led jutri stopil in da bi bilo bolje, če bi šli do jezera danes, na skrivaj. »Prav.« je rekla in se mi hudomušno nasmehnila, da so se njeni beli zobje še bolj zasvetili. Bila je lepa, najlepša v razredu, vsaj meni se je tako zdelo. Jaz sem bila bolj povprečna. Rjavi kratki lasje in rjave oči.
…
Pouka je bilo, konec. Končno. Stekla sem domov in upala da nikogar nebo doma. Tiho sem vstopila. Tišina pa se je tiho brenčala. Tišino sem vedno slišala kot tiho brenčanje čebel, ali drobencljanje mravelj v mravljišču. »Doma sem!« sem veselo vzkliknila. Še vedno je bilo vse tiho. Nikogar ni bilo doma. Stekla sem v svojo sobo in zgrabila svoje bele drsalke, in se odpravila do jezera. Elena je že čakala name obuta v svoje, prav tako bele drsalke. Led se je svetil v soncu, kot diamant. Počasi sem še v čevljih stopila nanj, bil je tako gladek, popoln za drsanje. »No, daj obuj se Vivian« je zaklicala Elena ki je že bila na drsalkah.
Takole, ta zgodba bo nadomestila Let me be! ter bo mešanica med the museum in why i?. Upam da vam bo všeč in boste spremljali. RADA VAS IMAM! :heart_decoration::sparkling_heart::kissing_smiling_eyes::hugging:Napišite če vam ni všeč, ok? Pa prosim komentirajte, lajkajte in se name če želite tudi naročite da bom vedela če kdo spremlja:)
lp, Tani:kissing_smiling_eyes::hugging::hugging::heart_decoration::heart:
Odgovori:
Itak spremljam
Tvoja naj fenica wolfy13:wolf:
Ali zgodbe Let me be ne bo več?
Lp, hG
:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::heart_eyes::heart_eyes:
lp
Lichy

Elena: https://www.wallpaperflare.com/mark-prinz-blonde-green-eyes-portrait-freckles-women-wallpaper-tmznf
Ne vem kako je ime punci ki pripoveduje no to je ona : https://br.pinterest.com/pin/568649890435552586/
Upam da so vam linki všeč.
Tani upam da ti je prav da sem pripela linke sori če je narobe. Če ti ni všeč da sem jih dala lah napišeš da zbrišem sporočilo.
P.S upam da ti je vredu:sweat::sweat:
ti res ves cas piseš res zakon zgodbe!!!!

Moj odgovor:

Svetovalnica
Problemmmm
Ta fant me zdej ze ful casa po hodnikih gleda.
Danes sem celo bila brez te prijateljice (skori ves čas smo skupi) in me je ogovoril.
Prvo me je neki spraseval o predmetu in pole me je za snep.
Pole mi je dal listek, da naj gor napisem svoj snep in sm.
Danes pos oli me je dodal in mi poslal snep, bila sem s to prijateljico in je vidla da me je on dodal in je zacela tam neki tezit, zato sm si zmislila nek izgovor (poklicala nono da grem k njej) in šla proc.
Neki smo si snepali ampak se pocutim tko guilty, pa se si neupam govorit v zivo z njim.
Kaj naj naredim ker je on vame, jaz tudi v njega, je visji, zelo lep in pameten, spostljiv, zabaven...
Ne mi samo rect d anaj ji recem in d abo razumela ker ne bo, se bo samo razjezila name.
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.