Živjo!
Tukaj je nov del zgodbe. Upam, da vam bo všeč.

LEIA
Sem v postelji. Ne da se mi vstat, čeprav vem, da oči pripravlja šmorn, ki je prav tako dober kot palačinke, kadar so brez smetane in čokolade. No, vseeno bom kar zdaj vstala. Počasi se privlečem do kopalnice, kjer se uredim, potem pa hitro stečem v kuhinjo. Šmorn je že na mizi. Oooo, kako lepo diši...O, in zraven je tudi marmelada! Njam!

ELLA
Počasi se obrnem… “Ej, kaj pa ti tukaj?” se začudim. Za mano je ležala moja mlajša sestrica. Zasmeji se in steče iz moje sobe. Vstanem in se počasi zvlečem v kuhinjo, kjer so na mizi že popečeni kruhki z maslom. To je eden izmed najboljših zajtrkov, ker se kruhki kar stopijo v ustih. Hitro pograbim sedem kruhkov in se usedem na mesto za mizo, od kjer se zelo dobro vidi televizijo. Strmim vanjo in se bašem z maslenim žemljicami.

LEIA
*po zajtrku*
Že zdavnaj sem pojedla. Danes grem do knjige. Grem do omare in vzamem moje čevlje, se obujem in se odpravim do Osamljene ulice. Pred sabo vidim podhod. Tiho se spustim vanj in stečem do stene, ki stoji nasproti tiste, ki je najbolj popisana z grafiti. Zašepetam “Liber est occultatum.” Iz stene izstopi votla kocka v kateri mirno počiva stara, debela, plesniva knjiga. Vzamem jo ven in jo počasi listam. Grem do leta 2026 in poiščem črko ‘L’. S prstom drsim po knjigi navzdol, dokler ne zagledam imena ‘Ella Jane Lee’. Tresem se. Čudno je bilo, da je niso sklicali na sestanke Osamljenega Reda.

ELLA
*po zajtrku*
Danes grem k Leii. “Mami, grem lahko k Leii?” jo vprašam. “Ja, lahko. Samo bodi do kosila nazaj,” mi dovoli. Obujem se in sedem na kolo, da se zapeljem do Leie. Pred njeno hišo se ustavim in pozvonim. Ni odgovora. Mogoče pa je že kam šla. Ali pa je spet na tisti strašni ulici… Zapeljem se do ulice in pustim kolo ob ograji. Tesno primem telefon in se spustim v podhod. Res. Leia je tu. Naj se ji pokažem? “O, Leia, kaj pa ti tu?” rečem. “Aaaaaa! Kaj pa TI tukaj?” se prestraši in skrije neko knjigo za hrbet. “Kaj skrivaš, takoj povej!” rečem. Izza hrbta potegne knjigo, na kateri piše ‘Knija Osamljenega Reda’. Leia prst drži na neki strani, da se ji ne bi zaprla knjiga. Pokaže mi, kaj piše. “Ella Jane Lee - prihodnost” prebere na glas. Zajamem sapo. Kaj naj bi to sploh pomenilo? “In kaj je to?” vprašam. “To je knjiga Osamljenega Reda. Tukaj so zapisani vsi, ki so magični, to pa pomeni, da lahko potujejo v času.” odgovori. Začne brskati po knjigi in mi pokaže svoje ime. Leia prebere “Leia Padme Brown - preteklost. To pomeni, da lahko potujem v preteklost, ti pa očitno lahko potuješ v prihodnost.” “O...” je ednina beseda, ki mi jo uspe izustiti. Ne morem verjeti, da sem nekaj posebnega.

LEIA
Po eni strani me je strah, kaj se bo zgodilo, po drugi, pa komaj čakam, da preizkusi potovanje v prihodnost. Res sem vesela, da je moja najboljša prijateljica magična in, da mi ne bo več treba skrivati stvari pred njo.



LP, HERMIONE GRANGER