Živio! Nov del je tu!
Če bi si želeli prebrati prebrati prejšnjega...: https://www.pil.si/pisalnica/objava/otroci-magije

V prejšnji zgodbi:
Lovec in služabniki,...Septimus Heap,...jedilnica...Nicko in Jenna...”Jenna! Jenna....”,....”Ampak on ima magijo!"...”Hočeš reči da...

...imaš magijo?!” Jenna je nejeverno in občudovalno strmela v svojega prijatelja. ”Mmmh...” je zamomljal Septimus in se zazrl v noge. ”PRIDI! Povedati morava Nicku!” je navdušeno zavpila Jenna, prijela prijatelja pod roko in ga povlekla proti jedilnici. ”Nočem še Jenna. Nicko še ne sme izvedeti.” je rekel Septimus in se izvil iz njenega prijema. ”Pa povej mi. Greš z mano ali ne?” Zdaj je bila Jenna v zadregi in se je parkrat živčno prestopila na mestu: ”Ne vem...Tvegano bi bilo...” ”Prav, premisli.” je rekel Septimus. ”Do polnoči mi povej odgovor. Adio!” in je odšel proti podstrešju. Pred stopnicami v gornja nadstropja se je ustavil, ter se še enkrat zazrl nazaj k Jenni. Ta je zdaj sedela na tleh in zrla v steno. Kaj bi dal, da bi ji tisti trenutek videl v glavo. Prebral bi njene misli in bilo bi neznansko fajn... Odkorakal je po rdeči preprogi se oprijemal ograje in stopal po stopnicah. Končno se je prebil v prvo nadstropje in šel mimo vrat. Učiteljice so se pogovarjale, vzgojiteljice nekaj mrmrale in starejši učenci, ki so imeli kosilo šele čez eno uro, so se učili.
Končno je po dolgem hodniku prišel do lesene lopute. Na najvišjem nadstropju (peto nadstropje) so bile kamnite stene neoskrbovane. Bile so ostre, pajčevinaste in v bližini je bila le ”soba Duhov”. Soba za poredne otroke in mladostnike, ki so že v deseto kršili pravila. Septimus je bil v njej le enkrat, in moral je priznati, da je dajala vtis zapuščenosti in samotnosti, in je prav dobro opravila svojo nalogo. V njej je bila le učiteljska miza, stol in omara z ključavnicami. Posteljo so porinili ob kot in nanjo narisali blazino. Nobenih igrač, računalnika, laptopa, telefona ali knjige ni bilo tam. Še luči in oken ni bilo. Učitelj ali učiteljica te je najprej zaklenila v sobo, ter prišla pote šele naslednji dan. Ampak odkar je Thoaderjeva odšla, v sobi ni bilo nikogar več. Celo malo morje ključavnic, tako številnih kot navadnih je krasilo njena vrata. Tja so jih dale novejše vzgojiteljice, ki so do otrok čutile nekaj čudnega. Le ena ni bila prijazna.
Septimus se je obrnil stran od ”sobe Duhov” ter poiskal debelo palico, ki je slonela ob kotu. Prijel jo je in dvignil visoko nad glavo, da je njeno ukrivljeno konico zataknil za ročaj stropne lopute. Potegnil je palico nazaj k sebi in se hitro umaknil vstran. Vrata so se hrešče odprla in razkrila lestev. Heapov je palico prislonill nazaj ob kot, ter poprijel za prečko lestve. Ko je bil z nogami na tretji prečki, je začutil znan vonj po plesnobi, starosti in krhkem lesu. Ko je prišel na vrh, je loputo za sabo zaprl, in se odpravil k okroglem oknu. To je imelo velikansko polico, da si se nanjo lahko naslonil. Septimusov najljubši kraj. Okno je odprl in sedel na polico. Hvaležno je zajel svež, mrzel večerni zrak in začel razmišljati. Je bilo sploh PRAV, da je Jenno prosil za pomoč? Kdaj na za to izve Nicko? Kako za vraga bodo sploh ODŠLI na misijo, brez, da bi sprožli preplah? Zavzdihnil je.
”Septimuuuus? Saj si tu kajne?” se je zaslišal glas. Heapovega je to do konca prestrašilo. Ni vedel kdo je to, zato je skočil s police in se skril za škatle. ”Septimus? Jaz sem. Jenna. Odločila sem se.” se je ponovno zaslišal glas. ”Oh. Ti si. Pridi.” si je oddahnil Septimus in šel nazaj na polico.
”Oprosti, da sem bil tako nesramen. Saj veš...Vem da VELIKO tvegaš in...OPROSTI” se je začel opravičevati deček. ”Ni problema! In moj odgovor je...Ja.” je zamomljala Jenna. ”Resno? HVALA...Brez tebe ne bi preživel!” se je radostno zasmejal Heapov. ”Zdaj pa,” je začela Jenna ”kako boš povedal Nicku? Kdaj gremo? In...A imam tudi jaz magijo...?” ”Ne vem, ta vikend sem mislil in,...Mogoče.” je rekel Septimus. ”MOGOČE? KAJ hočeš reči s tem?” je sumničavo vprašala Thompsonova. ”Glej...Pomojem jo imaš. Le natrenirati jo moraš. V sobi imam knjige o magiji. Dam ti jih, da se boš učila.” je rekel Septimus in pokazal čez okno: ”Pojdiva zdaj ven. Lepo vreme je. Pa povejva Nicku.” ”PovejVA? Ti mu boš povedal. Jaz bom gledala od zadaj!”
”Nicko! Živio!” je zavpil Heap Nicku Strcharju. Ta mu je navdušeno pomahal in zavpil: ”Pridi sem!” ”Ne TI pridi SEM. Nekaj nujnega ti moram povedati!”
”Magijo imaš?!” je Nicko presenečeno, besno in žalostno hkrati rekel. ”Si jezen, ker ti nisem povedal? OPROSTI. Nisem si upal.” je sramežljivo rekel Heapov. Strcharjev je le nejevoljno pokimal. ”AMPAK, to ni vse. Mislim, da imaš magijo tudi ti!” ”Aja?” Nicku se je razjasnil obraz. ”Resno? A jo ima tudi Jenna?” je vprašal, nato pa povprašal: ”A gre tudi ona z nama?” ”Z NAMA? Greš z mano? HVALA!!! Ampak ja, drugače gre tudi Jenna.”


SE NADALJUJE

Imam eno vprašanje:
Kakšno se vam zdi, da moram dati vzdušje?

Prosim komentirajte!
Že vnajprej hvala
Pilovka 1,


(USPELO SE MI JE REGISTRIRATI NAZAJ! JEEEJ!)