Noč je minila kot bi mignil. Zbudilo me je glasno lajanje in renčanje. Odprla sem oči in se dvignila po konci, klub moji zlomljeni tački. Ugotovila sem, da prihaja iz kletke ki je stala poleg mene, na levi. "Hej ti!" Je zalajal name velik, močan črn pes. "Si ti včeraj sredi noči začela lajati?" Njegovo vprašanje ni zvenelo nič kaj prijazno. "Ja sem. Pajek me je prestrašil. Od nekdaj se jih bojim." Sem zalajala in upala, da me bo razumel. "O pajek te je prestrašil! Ubožica, pajkov se bojiš!" Je posmehljivo zalajal tako glasno, da se je prebudilo še kar nekej psov. Malo manjši rjav pes mu je pritegnil. "Ha pajkov se bojiš!" Preden sem se uspela zagovarjati se je zaslišalo še nekaj posmehljivih pripomb in ena me je še posebej zmotila. "Poglejte njeno tačko! Stavim, da jo je pajek ugriznil zato je tako povita!" Bila sem vedno bolj jezna in že, ko sem že skoraj močno zalajala na vse je velik črni pes, ki se je prvi spravil name, dvignil taco in vsi glasovi so potihnili. "Pazi se me! Človečnjakova jeza je nepridvidljiva. In ti si jo izzivala! Lahko bi se spravil na vse nas! Če se to še enkrat ponovi..." Stavka ni dokončal a jaz sem v tistem trenutku začutila takšen odpor da že ko sem se hotela postaviti zase me je zmoti glas na desni. "Hej! Ne predlagam ti, da mu oporekaš. Veliko psov je na njegovi strani in povzročila si boš še večjo škodo." Je zalajala psička, ki je bila presenetljivo drobna imela pa je rjav kozušček ponekod pa tudi bele lise. "Ampak ne bom pustila, da mi takole grozi!" Sem se razjezila a ona me je le pogledala. "Poglej, govorim iz lastnih izkušenj na tebi pa je, če me boš poslušala." Njen ton glasu me je malo jezil zato sem ji le zabrusila. "Saj je vseeno tako ali tako bom pobegnila od tu!" Pogledala me je sila presenečeno. "Pobegnila boš od tu?" "Ja!" Sem pritrdila in v tistem trenutku sem bila rahlo ponosna. "Grem lahko s tabo?" To vprašanje me je presenetilo a pomislila sem, da bi bilo dobro imeti zaveznika, ki bi mi pomagal. "No ja... Seveda greš lahko z mano!" Veselo me je pogledala. "Kako pa ti je pravzaprav ime?" Me je vprašala a jaz sem le zmajala z glavo. "Nimam imena." Bila sem kar malo osramočena a ona se mi je le predstavila. "No, jaz sem Lisa!" Spogledali sve se in zdaj sem vedela le eno. Imam prijateljico, ki mi bo stala ob strani!