Tu je že 9. del Plesalke! Uživajte!

Do izpitov imam samo še en teden. Zdaj mi gre že veliko boljše, ampak vseeno nisem več tako prepričana vase. Mislim, saj mi gre ampak… Ne vem če mi gre najboljše. In ne vem, kako naj starša pregovorim v to, da mi bosta sploh dovolila na izpit. Pa saj bo šlo. Ključna je samozavest. Da vztrajam in verjamem vase.
Danes sem že vadila in gre mi super! Odločila sem se, da grem na sprehod v park. Tokrat brez bergel. Hitro se izmuznem iz hiše.
˝Zrak je čist˝ mi reče Luka.
˝Kaj pa ti tu?˝ ga vprašam.
˝Pomagam ti, da se boš izmuznila domov˝ odvrne Jaka.
˝Čakaj, oba sta tu?˝ vprašam.
˝Kaj pa si mislila˝ se posmehneta.
˝Takšen je plan: Luka bo zamotil starša in povedal, ko bo zrak čist. Jaz pa te bom porinil k vratom,˝ pove Jaka in se zasmeji.
˝Dobro, dobro. Hvala za pomoč,˝ se zahvalim.
Luka se odpravi k staršema. Kmalu za tem nakaže, da je zrak čist in nato me Jaka porine ven. In sem zunaj. Zdaj se napotim k parku. Ko prispem se usedem na klopco. In čakam… Saj res, Eme sploh nisem obvestila o najinem srečanju. Že zgrabim telefon, nakar zagledam Emo v parku. Ampak ni sama. Z njo je še neko dekle. Skupaj se pogovarjata in se smejita. Hitro se skrijem v grmovje in ju opazujem. Ne morem verjeti – Ema ima novo najboljšo prijateljico! Dobro pogledam in jo prepoznam. To je tista Ana, naša sošolka. Kako je mogla? Verjetno je zato zadnje čase tako zasedena! Pravi, da ima ogromno dela s šolo, v bistvu pa se v parku dobiva z novo prijateljico. Očitno sem samo nadomestek.
Ne morem več biti v parku. V oči mi privrejo solze in stečem domov. Tam se zaprem v sobo. V sobi ostanem cel dan. Ne želim, da bi kdo videl kakšna jokica sem.
Kmalu pokliče mami, da je na mizi kosilo. Ne ganem se.
˝Nika, pridi no!˝ reče.
˝Nisem lačna,˝ odgovorim. Vsi vemo, da so mame zelo skrbne. Takoj, ko sem izrekla te besede je vedela, da je nekaj narobe.
Potrkala je na vrata moje sobe. Na nek način sem želela biti sama, ampak na nek način sem potrebovala pogovor.
˝Naprej,˝ rečem.
Mami vstopi v sobo: ˝Ljubica, kaj je narobe?˝
Nato sem ji razložila vse . Do najmanjše podrobnosti. Mami me je objela in potolažila.
˝Hvala, mami,˝ sem dejala in ji namenila hvaležen pogled.
Nato sva se objeli in odšli na kosilo.

Hvala, če ste si prebrali današnji del. Nov del lahko pričakujete v... petek!
Se beremo kmalu,
vaša Tačka