Fant, v katerega sem se zaletela, ima ime! Jaka. Lepo ime. Po velikem karambolu sva se začela veliko družiti.Vedno sva bila skupaj in postal je moj najboljši prijatelj. Igral je košarko, rolkal...vse, kar sem znala jaz, je znal on! Tu pride čuden del. Se spomnite,ko sem rekla, da sem rada sama? No, zdaj mi je šlo na živce, da nisva vedno skupaj. Kod da je on edina oseba, odporna na izolacijski mehur. Vedno sva nekaj delala, pa tudi če samo šla na sladoled. Včeraj me je povabil, da prespim pri njem. Začel mi je zvoniti telefon. "Zdravo, Merri.Tvoje sestra ima izklopljen telefon. ji prosim daš tvojega? Aja, Staša tu." Staša je Kajina Bff od vedno. Kaji sem odnesla telefon v kuhinjo. "Kaj, te je klicala Staša?" Nevem, kako, ampak vedno ko kliče Staša, ona to ve. Pa tudi jaz,imam posebno zvonenje za Kajine prijateje. Kaja in Staša običajno čvekata več ur, zato sem se spravila v svojo sobo in tiho vklopila računalnik. Odprla sem mape in poiskala svojo najljubšo pesem. Slišala sem, kako so se vrata zaprla. To pomeni, da me bo Kaja pustila na miru. Zdaj sem lahko pela. Kaja me ni še nikoli slišala, kako pojem. In nisem želela, da bi me. vedno sem počakala, da bi bila sama. Po seznamu devetnajstih pesmi mi je bilo dovolj. Obrnila sem se, da bi šla po vodo. Na vratih pa je stala moja sestra in me gledala z odprtimi usti. "Takoj v kuhinjo" je rekla in me spremila. "Ok, si to pela ti?" me je vprašala s široko odprtimi očmi. "Daj, Kaja, pusti me na miru.Saj veš da ne maram, da me zaslišuješ." "Ne, Merri, to je bilo super. Edino en problem. Slišala sta te Staša in njen brat." "Brat?" In potem sem preho telefona slišala Jakov glas:" si rekla MERRI?"