Hy! Ta del je posvečen GinnyCat, Helpy, Pandi sem:panda_face:, Sari Mariti, dragon girl, Clari in ginnyweasley11, ki mi vedno komentirajo zgodbo in mi s tem polepšajo dan. Uživajte ob branju!

Bile so le sanje. Sedela sem na travi in pogledovala zdaj levo zdaj desno kot, da bi poizkusila najti krivca za moje težave. Nisem vedela kaj točno so te sanje pomenile. Iz svojega modrega nahrbtnika sem potegnila svojo knjigo in pisalo. Odprla sem jo. Vanjo sem si zapisala svoje sanje saj so se mi zdele pomemben košček sestavljanke do odgovora kje se skriva Nina. Ko sem končala zapis sem knjigo spet pospravila v nahrbtnik ter se vstala iz vlažne trave. Na rame sem si posadila svoj nahrbtnik in začela hoditi proti mestu kjer naj bi stala bolnica. Po treh urah mučne hoje po soncu se mi je začelo vrteti pred očmi in noge me niso več hotele ubogati. Zleknila sem se v senco. Bila sem lačna. Odprla sem nahrbtnik in iz njega privlekla na pol plesnivo žemljo. To, da je bila plesniva me niti ni motila saj sem bila tega že navajena. Ko sem jo pojedla sem se hotela odpraviti a sem od utrujenosti spet zaspala. Moje sanje so se ponovile. Spet sem ležala v bolnici na psihiatričnem oddelku. Odprla sem vrata in pred mano se je pojavila Nina. Pomignila mi je naj prisedem. Vsedla sem se na staro majavo posteljo za katiro se je zdelo, da nebo zdržala najine teže. Nina je spregovorila. Rekla je, da ve na kaj mislim. Ko je izrekla ta besede se je njena podoba začela megliti. Izginila je. Videla sem samo še črno sivo silhueto, ki se je sklanjala nad mano.

Upam, da vam je bila zgodba všeč! Hvala, ker ste si vzeli čas in jo prebrali do konca. Zelo pa bi bila vesela tudi vseh komentarjev. Hvala vsem. :hugging: