Nov del ze zunaj uživajte
TW::warning:Ubijanje in kri:warning:
Mojo glavo so preplavile misli: "Pa saj to ne more biti več naključje. Pa saj vendar nisem morilka. To so bile samo sanje. TO NI RES IN SE NE DOGAJA." "LILI, LILI!!", je moje razmišljanje prekinila učiteljica."Ali boš samo strmela vame ali kaj?!. Povej mi že enkrat rešitev za problem 3.". S prebledelim obrazom sem se ozrla na tablo. Nisem vedela pri katerem predmetu sploh smo. "Ne-ne vem.", sem izdavila. "Lili, to naj bi bila lahka naloga. Več sem pričakovala od tebe mlada dama.!" .

Dobesedno BRIGALO me je kaj ta učiteljica pravi o meni. Naj si problem 3 nekam zatakne babnica stara. Sedaj imam bolj pomembne probleme, ki jih moram rešiti kot npr. to da bom mogoče umorila svojega novega sošolca. Ko sem končno prišla domov, sem se takoj usedla za računalnik. Celo popoldne sem se učila o delovanju sanj a odgovora na svoje vprašanje preprosto nisem morala najti. Naposled sem šla le v posteljo. Mogoče je najboljši način da spoznam svoje sanje tako, da se soočim z njimi. Zaprla sem oči in se pojavila na trati. K meni sem prišla jaz. No ne jaz ampak moja dvojnica, ki je včeraj v mojih sanjah ubila Tomaža. "Včeraj se nisva morali dodobra spoznati. Moje ime je Lili in sem tvoja sanjska dvojnica. Moja naloga je, da ti pomagam opraviti tvojo misijo. ", je povedala. Še preden bi ji lahko karkoli odgovorila me je zagrabila za roko in pojavili sva se v otroški sobi. "Na tej postelji spi Tomaž iz tvojega sveta. Tomaža iz sanj sem ubila že jaz sedaj pa sledi tvoj del naloge." "NEE", sem ji odgovorila odločno kakor se je le dalo. Zagrabila me je za vrat in v mojo glavo uprla pištolo. "Če tega ne narediš jutri ne boš več videla dnevne svetlobe.. Poskusiva sedaj še enkrat. Ali boš ubila Tomaža ali ne?", je rekla in mi v roko potisnila pištolo.

V solzah sem se spravila k Tomaževi postelji in zalepila pištolo na njegovo glavo. En klik na to grozno orožje in njegovo življenje se je končalo. Kri je špricala v potokih in dalo se je videti njegove notranje organe. Bilo je tako kot v večini izmed mojih sanj a te so se mi zdele bolj realistične. Lili me je po opravljeni nalogi spet zagrabila za roko in zopet sva bili na skrivnostni travi. Na meni ni bilo več nobenih madežev krvi in pištola je bila sedaj v Lilijinih rokah. "Hvala za pomoč sedaj pa se zbudi," je izdavila.

Čisto prepotena sem odprla oči in mislila sem, da bom umrla. "Hvala bogu, da so bile samo sanje.", sem si mislila, se oblekla in šla na zajtrk. "Tukaj si. Ne boš verjela kaj se je zgodilo. Tvojega novega sošolca Tomaža so učeraj umorili. Ubožec je bil star komaj enajst", je bila panična mami. "NE PA SAJ TO NI MOGOČE. ZJUTRAJ SEM BILA V SVOJI SOBI. SAJ SEM STARA KOMAJ 11 NISEM MORIKA!!"