Prvi ples je bil dolgočasen. Drugi je bil boljši. Tretjega nisem plesala. Nisem našla soplesalca, Dave pa si je našel primerno dekle. Emely. Tako sem slonela ob zidu in pila sok. Pojedla sem resda že celo posodo medenjakov, a mi ni bilo slabo. Potem pa sem videla, da se mi je približal fant s preizkusa.
»Bi gospodična izvolila plesati z mano?« je vljudno vprašal. Nasmehnila sem se in mu pustila ples. Ves čas sem pozorno strmela vanj in on vame. Ko se je ples končal sem hotela stran, a me je trdno držal okrog bokov. Skoraj me je že zgrabila panika, potem pa se je prikazal Hunter. Fant me je takoj spustil in poniknil v množico. Hunter se je nekaj časa oziral okrog, potem pa pristopil k meni. Nemo me je prijel za roko. Pokimala sem. Zdaj mi je bilo vseeno. In tako sva plesala. Drug drugemu sva gledala v oči in skoznje nama je vela ljubezen. Bila sem srečna, kot nikoli. Vrtela sva se in izgubila sem občutek za čas. Ne vem, koliko plesev sva odplesala, bila sva tako srečna, da za naju zunanji svet ni obstajal. Bila sva samo midva, glasba, ples in ljubezen. Potem se je glasba končala in Hunter se mi je približal. Bil je bliže in bliže. Nisem se odmaknila. Pustila sem mu. Poljubil me je. Tako se mi je vsaj zdelo. Mogoče pretiravam. Ampak vseeno. Bila sva srečna. Točno tisti trenutek življenja sem bila prvič zares srečna. To je bil najboljši dan v mojem življenju. Potem sva se ločila. Oba nasmejana sva odplesala še par plesov, potem pa sem postala utrujena. S Hunterjem sva se ločila in še vedno rahlo zasanjana sem odšla do Kelly, ki je klapetala Leom. Videla me je in se nasmehnila.
»Videiš?« je rekla. »Usojena sta si.« Potem me je prijela za roko in pokazala na prazno skledo medenjakov. »Nihče ne je tako hitro kot ti,« je rekla in se zasmejala. Tudi jaz sem se. Ob njej mi je bilo res prijetno. Bila je prijazna in nežna. Pa tudi borbena, ko je hotela. Edina stvar, ki je bila slaba, je bila, da je bila prazna. Izguba sestre jo je spremenila za vedno. Poskušala sem ji pomagati preboleti smrt in mogoče mi je celo uspelo. Ali pa sem bila blizu. Kelly sem rekla, da grem na stranišče. Tako sem zapustila vrvež v dvorani. Na stanišču sem si malce odpočila in se pripravila na Victorio, ki bo gotovo besna. A tokrat mi je bilo vseeno. Važno, da sva uživala vsaj malo sreče. Potem sem zapustila stranišče. Hodila sem v somraku, saj so bile prižgane le slabe luči. Tako nisem zaznala premikanja za mano. V trenutku me je nekdo zgrabil okrok bokov in rok ter mi pokril usta, da nisem mogla poklicati na pomoč.