Hodim po mestu s torbo na rami. Ulica je polna. A se nihče ne meni za druge. Vsi so namreč na telefonih. Zaslišim *i* klonk *i* . Neki moški se je zaletel v ulično svetilko. Zaradi telefona, seveda. Iz torbe potegnem vodo. Odprem bidon in vodo zlijem mimoidočemo na telefon. "eeeeeeej" zavpije, ko mu telefon crkne. Predme stopi fant z nežno kodrastimi lasmi, ki mu segajo do polovice obraza. Poleg mene je to edina oseba ki ni na telefonu. "vau, to je bilo pa noro! Da mu greš kar vodo zlit na telefon" zasmeji se in tudi jaz se nasmejim. "dandanes, leta 2301 je pomembno biti nezsvojen s telefoni. Aja, jaz sem Lean." Zresni se in reče "jaz pa sem Bec. Kam greš?"
"na plažo"
"jaz tudi!" mi odvrne.
---------------------------------------
kaj naredim, ko sem na plaži? vržem se v morje. Verjeli ali ne, plaža je polna morje pa prazno. Ker so vsi na telefonih. Logično.
Čez pol ure pridem ven. K meni pride ženska. "poznaš morsko akademijo? Akademijo IHP? Inštitut Hardinga in Pencrofta? Na, sama si preberi." in oddide. Nekaj reče Becu in mu poda isti list, kot ga je meni. Priteče k meni "si tudi ti vabljena na IHP?" Nasmejim se na vsa usta. "ja!"
------------------------------------------------
1. junija se zberemo na pomolu. zakaj tako zgodaj? a se ne bi smelo začeti 1. septembra?! Tam nas čaka jahta. Na njej piše *i* princesa Dakkar *i* .Dakkar. Moj priimek. In priimek kapitana Nema. Ob tem, ko sem brala to knjigo, sem resda vzdrgetala ob priimku a sem mislila, da je samo naključje. "Lean, Lean si v redu?" Zaslišim Beca. Opotečem se na ladjo. In potem se ne spomnim ničesar več