Pisalnica
Šolski hodniki so polni kot vedno, a zame se vse sliši kot pod vodo. Še vedno slišim Linine besede, kot bi bile zataknjene v tvojih ušesih.
"Zdaj je prepozno."
Naenkrat vidim njo in Lovra. Skupaj. Smejita se nečemu, kar reče. Ona ga bežno prime za roko, potem jo spusti. Nisem čisto prepričana, če sem to res videla. Ampak to je dovolj.
Vedi: ne naredi nečesa zlobnega. Samo nekaj impulzivnega.
Odprem telefon. Imam sliko Line, iz poletnega tabora – takšno, kjer je objokana, potem ko je imela panični napad po igri z zaprtimi očmi v gozdu. Spomnila sem se, kako mi je šepetala: "Samo ti ne povej nikomur, okej? Samo ti."
Objavim jo v skupni skupini. Brez komentarja. Samo sliko.
Čez eno uro.
Telefon se mi ne neha oglašati. Obvestila. Ena punca mi pošlje sporočilo: "A si ti to objavila? Zakaj? Gala, wtf?"
Potem vidim Emino sporočilo: "To ni okej. Poklicala me je v joku."
In potem – ping. Lina.
"Nisem mislila, da me sovražiš. Ampak okej. Zdaj veš, kako je, ko nekdo izdaja tvoja čustva. Upam, da se je splačalo."
In potem – slišim svoj ime.
»Gala!«
Dvignem pogled. Lovro. Sedi na robu kamnite ograje pri vhodu, z nahrbtnikom ob nogi in tistim svojim rahlo zmedenim pogledom,
"Zdaj je prepozno."
Naenkrat vidim njo in Lovra. Skupaj. Smejita se nečemu, kar reče. Ona ga bežno prime za roko, potem jo spusti. Nisem čisto prepričana, če sem to res videla. Ampak to je dovolj.
Vedi: ne naredi nečesa zlobnega. Samo nekaj impulzivnega.
Odprem telefon. Imam sliko Line, iz poletnega tabora – takšno, kjer je objokana, potem ko je imela panični napad po igri z zaprtimi očmi v gozdu. Spomnila sem se, kako mi je šepetala: "Samo ti ne povej nikomur, okej? Samo ti."
Objavim jo v skupni skupini. Brez komentarja. Samo sliko.
Čez eno uro.
Telefon se mi ne neha oglašati. Obvestila. Ena punca mi pošlje sporočilo: "A si ti to objavila? Zakaj? Gala, wtf?"
Potem vidim Emino sporočilo: "To ni okej. Poklicala me je v joku."
In potem – ping. Lina.
"Nisem mislila, da me sovražiš. Ampak okej. Zdaj veš, kako je, ko nekdo izdaja tvoja čustva. Upam, da se je splačalo."
In potem – slišim svoj ime.
»Gala!«
Dvignem pogled. Lovro. Sedi na robu kamnite ograje pri vhodu, z nahrbtnikom ob nogi in tistim svojim rahlo zmedenim pogledom,
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
UAUUUU!
Ful dobro pišeš!!
Resno mislim<33
Top je<3
Tajči
Ful dobro pišeš!!
Resno mislim<33
Top je<3
Tajči
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vem da sem malo pozna, samo mi je fulll všeč!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Me obveščaš pls?
Me obveščaš pls?
0
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
