Bil je ponedeljek zjutraj, ko sem se zbudila. Po vsem spravljanju smo družina in jaz šli na pot. Z avtom smo se odpeljali do Dunaja, kjer smo na parkirišču parkirali. Šli smo v veliko stavbo in tam oddali prtljago. Let z letalom smo imeli ob šestih, zato se nam ni mudilo. Imeli smo še nekaj ur. Ko smo šli skozi check in, ter vse ostalo, se je pa začel dolg čas. Čakali smo in čakali, nakoncu pa tega leta niti dočakali nismo. Ja, prav ste prebrali. Tega leta, ki smo ga čakali tako dolgo, nismo dočakali, kar bi pomenilo konec počitnic in začetek razočaranja. Vam povem, kako smo to izvedeli in zakaj in kako se je vse izšlo. In seveda so vse (pač tisti ki tam delajo) govorili v angleščini, jaz bom pisala v slovenščini. Ko je bila ura toliko, da bi se že lahko vkrcali v letalo, smo na veliki tabli videli, da bo letalo zamujalo eno uro. Po eni uro čakanja, dolgočasenja, čakanja in dolgočasenja, je prišla nova novica...
———————————————
V naslednjem delu boste izvedeli novo novico, ki je morda katastrofalna, modra pa imenitna. Če si bo kdo prebral naslednji del, bo izvedel.
Ta del je bil malo precej krajši, ampak upam, da vsam to ni preveč motilo. Veliko bi mi pomenil kakšen lajk in kom.

Lepo se imejte,
#S2