Aien je sedela na kamnu in strmela proti dogajanju na sredini jase. Na njej je stala vilinka, stara približno toliko kot je bila sama in v roko prijela kamen, ki so ji ga podali. Mesečev
kamen.

Od vilinke so se nato vsi odmaknili in čez kakšen trenutek so spirale in drugi vzorci vrezani v kamen močno zažareli, dekle pa je kriknilo. Aien je opazila, da se je dekle dvignilo v zrak in se začelo močno tresti. Kmalu je sledil še en krik bolečine, nato pa jo je svetloba popolnoma obdala in ni bilo več mogoče videti ničesar.Prestrašeno se je zavedla, da krik še kar ukaja dekletu iz ust in se ne končuje. Dekle je naenkrat odsekano nehalo kričati in, ko je svetloba ponehala se je zvrnila po tleh.

Mati Elma, ki je vodila obrede, je nemočno odkimala. Od daleč ji je iz ustnic lahko prebrala ‘ni preživela obreda’, nato pa so truplo mlade vilinke obdali mogočni vilini, ter ga odnesli nekam. Dekletu je sledil vilin, malo mlajši od Aien. Njemu se je zgodilo natanko to, kar se je vilinki pred njim. Mati Elma je še enkrat nemočno odkimala in nato vilinom spet nakazala naj truplo odnesejo. Aien je z grozo ugotovila, da se je to zgodilo še naslednjima dvema, in kmalu so na jasi ostali le še ona, Elma in eno dekle.

Elma se je obrnila k njej z žalostjo v očeh in spregovorila.

“Zelo mi je žal,” je zašepetala, Aien pa je vedela, da drugega ne bo rekla. Ni imela izbire. Titania ji je ukazala naj opravi obrede, kot edina čarovnica v kraljestvu Morene.

“Premladi ste, Titania bi mogla počakati do pomladi,” je nato še rekla, Aien pa ji je rahlo pokimala. Mati Elma je nato z ustnicami oblikovala besedo ‘pojdi’ in Aien se je postavila na sredo jase. Do nje je pristopil vilin z ostrimi potezami in resnim izrazom, ter ji podal kamen. Na izrazu ni kazal nobenih čustev, toda lahko je predvidevala, da mu to delo ni niti malo všeč. Načelo vilinov je bilo tako: otrok se ne ubija ali muči. Če so starše kazensko usmrtili, so otroci vedno dobili skrbnike ali pa so - tako kot ona in Adriel - prišli živet v enega od inštitutov.

Ni točno vedela kaj se bo zgodilo in zato je zaprla oči in čakala. In začutila. Čutila je, kako se moč, ki jo poseduje kamen spušča globoko v njeno jedro in poskuša iz njega izvleči magijo. Naenkrat je začutila žgočo bolečino, ki se je širila po telesu in postajala in trenutka v trenutek hujša. Odločena, da ne bo spustila enega samega krika je dovolila znamenjem, - runam - da iz nje vlečejo moč. Bolelo je. In to zelo. Toda ona je trpela, ko je energija kot ognjeno kopje sekala v samo bistvo vilinske moči.
Sever
Zagotovo ima prisluhe.
Pojdi na sever
Spet ima prisluhe. Gotovo od bolečine, si je mislila.
Tema se zbira
Od kje prihaja ta glas?
Rešiteljica si
To je slišala, ko se je njen vid zatemnil in je izgubila zavest.

Heyy, nov del je tukaj in upam, da bo imel ta večji odziv kot prejšnji, Napišite mnenje in možne izboljšave.