Nova dela ze zunajj:heart:.
Danes sva se z Romeom zopet dobila na palubi malo pred kosilom. Bilo je prečudovito. Najprej sva se pozdravila s poljubom, nato pa sva začela govoriti drug z drugim.
"Ne morem verjeti, da bomo kmalu v Trstu," sem bila navdušena.
"Da, kmalu bomo blizu Portugalske," je odvrnil.
"Res te bom pogrešala, ko bom v Trstu."
"Ne skrbi. Saj je le za nekaj dni."
"Potem sva spet skupaj na ladji proti New Yorku. Potem lahko pobegneva skupaj, ko pristanemo!"
"Ampak kam?"
"Brez skrbi! Poznam vse skrivne kotičke v New Yorku, ki jih redki poznajo. Vključno z mojimi starši."
"Kaj bova potem?"
"Lahko kupiva hišo in v preprostem slogu živiva. Oh, komaj čakam, Romeo!"
"Tudi jaz, Rose!"

Tu se dnevnik Rose Dawson končuje. Dnevnik je skupaj z Romeovo ogrlico v majhni leseni škatli plaval po gladini oceana 43 let.


"Najbolje je če jima slediva", je po kratkem premoru rekel Romeo. "Samo tako se lahko rešiva. Pa še to je vprašljivo." V tistem momentu je Rose slišala domače korake, ki so šli mimo njene sobe. To sta moja starša prepoznam te korake PRIDI!!" Brez obotavljanja sta se oba odpravila. Hodili so vse do kleti dokler ni kapitan rekel:"Ta rešilni čoln je dovolj velik za nas 3 uporabili ga bomo za naš pobeg. Vsem ostalim pa bomo povedali, da rešilni čolni na palubi niso varni:"