Pisalnica
Nova dela ze Cg1
Danes sem od staršev dobila zelo čudno darilo - dve zapestnici (ena za levo, ena za desno roko), na katerih navzven štrlijo majhni nožki.
"Ampak zakaj prav danes? Moj rojstni dan je že bil pred kratkim. In zakaj štrlijo ti nožki?" sem vprašala.
"Kar tako. Saj veš, da te imava zelo rada, Rose," je z nasmehom odgovorila mama.
"In ti nožki imajo poseben pomen. Simbolizirajo moč," je odgovoril oče. "Daj si gor, da te vidiva."
Ubogala sem ga in si dala vsako zapestnico na vsako roko. Malo so me sicer motili nožki.
"Lahko ju nosiš na plesu za mlade, ki je zvečer," je povedala mama.
"Lahko grem na ples za mlade?" sem bila vesela. Zelo sem si želela iti na ta ples, saj bom lahko plesala z Romeom in zares uživala.
"Seveda. Svetujem ti, da se greš že obleč," je rekel oče.
Vsa presrečna sem se preoblekla, nato pa malo pred osmo šla proti plesni dvorani. Tam me je že čakal Romeo ter me poljubil, nato pa sva šla skupaj v prečudovito in luksuzno dvorano. Zatem smo se postavali v pare in se pripravili na ples. Kmalu so zaigrali glasbeniki in začeli smo plesati.
Najprej smo plesali valček (tokrat z manj napakami). Kasneje smo popili nekaj vina in zopet malo zaplesali. Bilo je res super in bila sem res navdušena.
A vse ni bilo tako rožnato. Na koncu plesa sem objela Romea okoli vratu in nenadoma se je zgrudil nezavesten na tla. Pogledala sem svoje roke in na majhnih nožkih na zapestnicah je bila kri.
Čez nekaj dni je prišel Romeo ves zaskrbljen v mojo sobo in se zadrl:"ZAKLENI VRATA". Hitro sem naredila kar mi je naročil čeprav mi vse skupaj ni bilo čisto jasno in potem je začel razlagati:"Danes sem hodil po ladji ko sem začutil nekakšno roko, ki me je potegnila v majhno sobo. Roka me je zgrabila za vrat in za nekaj sekund nisem mogel dihati. Šele takrat je bilo ko sem se ozrl nad seboj in videl tvojega očeta. Ker sem bil malo močnejši sem se uspešno rešil,ampak soba je bila zaklenjena. Bil sem praktično obupan dokler v žepu tvojega očeta nisem zagledal nekaj srebrnega. Bil je ključ. Poskušal sem ga dobiti ampak ni bilo lahko. Na tleh sva se tepla skoraj pol ure. Ko mi je končno uspelo sem odklenil vrata in hitro stekel na predel ladje kjer je največ ljudi, ker vem da si tvoj oče že nebi pokvaril svojega ugleda s tem da bi ga vsi imeli za morilca. Čeprav mislim, da sedaj nisem več v nevarnosti ne vem kam je šel tvoj oče in me lahko najde kadarkoli." Po tej zgodbi so mi v oči stopile solze. Pogledala sem Romea. Šele sedaj sem zapazila praske na njegovih rokah in njegova potolčena kolena
Danes sem od staršev dobila zelo čudno darilo - dve zapestnici (ena za levo, ena za desno roko), na katerih navzven štrlijo majhni nožki.
"Ampak zakaj prav danes? Moj rojstni dan je že bil pred kratkim. In zakaj štrlijo ti nožki?" sem vprašala.
"Kar tako. Saj veš, da te imava zelo rada, Rose," je z nasmehom odgovorila mama.
"In ti nožki imajo poseben pomen. Simbolizirajo moč," je odgovoril oče. "Daj si gor, da te vidiva."
Ubogala sem ga in si dala vsako zapestnico na vsako roko. Malo so me sicer motili nožki.
"Lahko ju nosiš na plesu za mlade, ki je zvečer," je povedala mama.
"Lahko grem na ples za mlade?" sem bila vesela. Zelo sem si želela iti na ta ples, saj bom lahko plesala z Romeom in zares uživala.
"Seveda. Svetujem ti, da se greš že obleč," je rekel oče.
Vsa presrečna sem se preoblekla, nato pa malo pred osmo šla proti plesni dvorani. Tam me je že čakal Romeo ter me poljubil, nato pa sva šla skupaj v prečudovito in luksuzno dvorano. Zatem smo se postavali v pare in se pripravili na ples. Kmalu so zaigrali glasbeniki in začeli smo plesati.
Najprej smo plesali valček (tokrat z manj napakami). Kasneje smo popili nekaj vina in zopet malo zaplesali. Bilo je res super in bila sem res navdušena.
A vse ni bilo tako rožnato. Na koncu plesa sem objela Romea okoli vratu in nenadoma se je zgrudil nezavesten na tla. Pogledala sem svoje roke in na majhnih nožkih na zapestnicah je bila kri.
Čez nekaj dni je prišel Romeo ves zaskrbljen v mojo sobo in se zadrl:"ZAKLENI VRATA". Hitro sem naredila kar mi je naročil čeprav mi vse skupaj ni bilo čisto jasno in potem je začel razlagati:"Danes sem hodil po ladji ko sem začutil nekakšno roko, ki me je potegnila v majhno sobo. Roka me je zgrabila za vrat in za nekaj sekund nisem mogel dihati. Šele takrat je bilo ko sem se ozrl nad seboj in videl tvojega očeta. Ker sem bil malo močnejši sem se uspešno rešil,ampak soba je bila zaklenjena. Bil sem praktično obupan dokler v žepu tvojega očeta nisem zagledal nekaj srebrnega. Bil je ključ. Poskušal sem ga dobiti ampak ni bilo lahko. Na tleh sva se tepla skoraj pol ure. Ko mi je končno uspelo sem odklenil vrata in hitro stekel na predel ladje kjer je največ ljudi, ker vem da si tvoj oče že nebi pokvaril svojega ugleda s tem da bi ga vsi imeli za morilca. Čeprav mislim, da sedaj nisem več v nevarnosti ne vem kam je šel tvoj oče in me lahko najde kadarkoli." Po tej zgodbi so mi v oči stopile solze. Pogledala sem Romea. Šele sedaj sem zapazila praske na njegovih rokah in njegova potolčena kolena
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
GIRL TACOSE TI KUPIM ČE BOS VEC OBJAVLJALA ...
