2. del
Ko so se začele počitnice, je bilo vse še bolj intenzivno.
Val sicer ni bil ves čas dosegljiv. Včasih je delal, drugič se je učil za popravce, včasih pa ga preprosto ni bilo na telefonu. Ampak Tesa je kmalu ugotovila, da ji bo napisal takoj, ko bo imel prost čas.
»Končno,« je napisala nekega popoldneva, ko se je pojavil online.
»Kaj končno?«
»Čakam te že sto let.«
»Drama queen.«
»Tiho.«
Val se je zasmejal.
Pogosto sta šla tudi na klic. Tesa je bila na začetku še vedno precej sramežljiva, zato je večino pogovora vodil Val.
»Zakaj si tok tiho?«
»Ker ti skos govoriš.«
»Aha, se pravi je problem v meni.«
»Ja.«
»Lepo.«
»Hvala.«
Oba sta se zasmejala.
Vse je delovalo preprosto.
Dokler Tesa ni dodala še enega fanta.
Žana.
Sprva ni bilo nič posebnega. Žan ji je bil simpatičen, pogovor z njim pa ji je bil všeč. Ni pa bil Val. Vsaj tako je mislila.
Potem je minilo nekaj dni.
In Tesa se je spet navezala.
To je bila ena od njenih slabosti. Ko ji je bil nekdo všeč, se je hitro čustveno navezala nanj. In zdaj je imela na Snapchatu dva fanta, o katerih je razmišljala.
Val je za Žana izvedel.
Njegov odziv ni bil ravno miren.
»Kdo je Žan?«
»Samo en fant.«
»Samo en fant?«
»Ja.«
»Pa zakaj si ga dodala?«
Tesa je zavila z očmi, čeprav je vedela, da je Val ne more videti.
»Ker sem ga hotla dodat.«
Nastala je tišina.
»A ti je všeč?«
Tesa ni odgovorila takoj.
To je bil dovolj dober odgovor.
Sledili so prepiri, dolgi pogovori in še daljši trenutki tišine. Val je bil ljubosumen. Tesa pa je bila zmedena.
Potem je prišel trenutek, ko je Val nehal ovinkariti.
»Tesa, odloči se.«
»Med čim?«
»Med mano in njim.«
Tesa je obmolknila.
Vedela je, kaj bi morala izbrati.
Pa ni.
»Žana.«
Val ni nič odgovoril.
Samo poslovil se je.
In nekaj časa kasneje je bilo njune zveze konec.
Trajala je približno en mesec.
Ko je bilo konec, je Tesa sprva poskušala prepričati samo sebe, da je naredila pravo stvar.
Ampak z vsakim dnem ji je bilo bolj jasno, da je naredila napako.
Z Valom nekaj časa nista govorila.
Potem sta se nekako vrnila drug k drugemu, ampak ne kot par.
»Best friends?« je predlagal Val.
Tesa je pogledala v telefon.
»Best friends.«
Zvenelo je preprosto.
Ni bilo.
Ker je bila ena stvar, ki je Tesa ni povedala.
Val ji je še vedno pomenil več, kot je hotela priznati.
Medtem je bil Val z drugo punco. Tudi ta zveza ni trajala dolgo. Ko sta šla narazen, je Tesa vedela, da med njima še vedno obstaja nekaj, česar nista znala čisto ugasniti.
Med počitnicami sta se pogosto slišala. Calli so se vrnili. Spet sta se smejala, govorila o neumnostih in se obnašala skoraj tako kot prej.
Skoraj.
Potem je prišel september.
Šola se je začela, poletje je bilo konec in vsakdan je spet postal bolj naporen.
Nekega dne sta se zaradi popolnoma brezvezne stvari skregala.
»Okej,« je rekel Val.
»Okej.«
»Pol pa nič.«
»Prav.«
Nihče od njiju ni pričakoval, da bo tisti »prav« trajal skoraj pol leta.
Najprej en dan brez sporočila.
Potem dva.
Teden.
Mesec.
In potem so meseci samo tekli.
Tesa je večkrat odprla njun stari chat, napisala sporočilo in ga izbrisala.
Val je naredil isto.
Ampak nobeden ni popustil.
In tako je minilo skoraj pol leta.
Brez klicev.
Brez Snapov.
Brez »ej, kaj delaš?«.
Samo tišina.
In nekje globoko pod vsem tem je ostala ena stvar, ki je Tesa nikakor ni mogla izbrisati.
Val.