1. del
Tesa je ležala na postelji in brezvoljno drsala po Snapchatu. Počitnice so bile tik pred vrati, v šoli pa se ni dogajalo nič posebnega. Še nekaj dni in končno bo lahko pozabila na teste, učitelje in predvsem na ljudi, zaradi katerih ji šola nikoli ni bila ravno najljubši kraj.
Ni imela ogromno prijateljev. Pravzaprav jih je imela samo nekaj. V razredu nikoli ni bila med najbolj priljubljenimi in zaradi tega je bila pogosto tarča zbadanja. Naučila se je, da je včasih lažje samo pogledati v telefon in se delati, da je vseeno.
Snapchat ji je bil pri tem kar priročen.
S prstom je še enkrat potegnila po zaslonu, potem pa se je ustavila.
Nek profil.
Ni vedela, zakaj ga je dodala. Mogoče zato, ker ji je bilo dolgčas. Mogoče zato, ker ji je bil profil simpatičen. Kakorkoli že, čez nekaj trenutkov je na zaslonu pisalo, da sta zdaj prijatelja.
Fant se je imenoval Val.
»Ej,« je prišlo sporočilo.
Tesa se je nasmehnila.
»Ej.«
Od tam naprej se je vse zgodilo precej hitreje, kot bi pričakovala. Najprej nekaj čisto navadnih vprašanj. Kje je doma, koliko je star, kaj dela, kakšno glasbo posluša. Potem pa sta začela govoriti o čisto random stvareh, dokler Tesa ni ugotovila, da se z njim pogovarja že precej dlje, kot je nameravala.
Val je bil petnajstletnik, ki je ravno končal deveti razred. Čakali so ga še popravni izpiti, poleg tega pa je moral delati, zato ni imel vedno časa za telefon.
Tesa je bila trinajstletna sedmošolka in med njima je bila dveletna razlika.
Ampak takrat se ji to ni zdelo pomembno.
Val je bil preveč zabaven, da bi se obremenjevala s tem.
Včasih je šel pogovor tudi v smer, ki ji ni bila všeč.
»Sam da veš, jaz nisem za take stvari,« mu je napisala.
»Okej, razumem,« je odgovoril.
In pri tem je ostalo.
Nekega večera sta se odločila, da gresta na klic.
»A se bova res pogovarjala pol ure?« je vprašala Tesa.
»Ne vem. Mogoče pet minut,« se je zasmejal Val.
Trideset minut kasneje sta bila še vedno na klicu.
Tesa je bila večino časa precej tiha. Vsakič, ko je Val rekel kaj nepričakovanega, se je samo nasmehnila in poskušala skriti, kako zelo ji je všeč njegov glas.
»Zakaj si tok tiho?« jo je vprašal.
»Nisem.«
»Si.«
»Nisem.«
»Tesa.«
»Kaj?«
»Nič. Samo smešna si.«
»Ti si smešen.«
»Aha, zdaj pa že govoriš.«
Tesa se je zasmejala.
Ko sta končno prekinila klic, je odložila telefon na posteljo in nekaj sekund samo gledala v strop.
Potem ga je spet vzela v roke.
Odprla je njun chat.
Nič novega.
Telefon je odložila.
Po nekaj sekundah ga je spet vzela.
»Okej, kaj mi je,« je zamrmrala sama pri sebi.
Ni ji bilo treba dolgo razmišljati.
Val ji je bil všeč.
Res všeč.
Naslednja dva dneva sta si pisala, kadar sta imela čas. Tesa je že skoraj čakala na vsako njegovo sporočilo, Val pa je kljub šoli, popravcem in delu vedno našel nekaj časa zanjo.
Potem je nekega večera prišel pogovor, ki je vse spremenil.
»A ti je kdo všeč?« je vprašal Val.
Tesa je nekaj časa gledala v zaslon.
»Mogoče.«
»Mogoče?«
»Ja.«
»Kdo?«
Tesa je začela tipkati, potem izbrisala, pa spet začela.
»Ti.«
Nekaj sekund ni bilo odgovora.
Potem je telefon zavibriral.
»No, pol sva na istem.«
Tesa se je nasmehnila kot največji idiot.
In tako sta postala skupaj.
Čisto random.
Tik pred začetkom poletnih počitnic.
Nobeden od njiju pa ni vedel, da bo to poletje spremenilo veliko več kot samo njun Snapchat.