PisalnicaSin oceana🔱 1. del
5
Na Harding-Pencroffu smo za izpite dobili nalogo, da najdemo lignja, daljšega od petih metrov. Harding-Pencroff je šola ob morju in poučuje morsko znanost. Delali smo v skupinah po štiri. Vsaka skupina je dobila podmornico nahiper pogon in z štirimin torpedi. Torpedi so strahovito orožje je potopilo na stotine ladij. Ladja ga po navadi istreli, laho pa ga nastavi kot mino. “Ari!„ me je poklical Joni”Pridi že!„. “Prihajam.„ vkrcali smo se v podmornico. ”Ko pridemo iz zaliva lahko sprožimo velike žaromete, da privabimo lignje„. To smo tudi naredili. Ko so se začeli približevati lignji mi je zazvonil telefon. ”Ari Dakkar javi se.„ Bil je glas profesorja Dušana Cloura. ”Ja, gospod profesor?„ ”Zasleduje vas meg, pripeljite jo nazaj!„ Ja, gospod profesor„. Meg je bila šolski beli morski pes.
Lepo bodite
Perrrcy:ocean::trident:
Lepo bodite
Perrrcy:ocean::trident:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam na nadaljevanje
1
ocean_fan
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je povezano z Daughter of the Deep od Ricka Riordana, ne? Ker je Harding-Pencroft pa ena sem videla, da se piše Dakkar, tak kot Ana Dakkar v DotD?
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super si začela kar nadaljuj. Komaj cakam na novi del.
1
TaJa🧸🎻🎧
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super je, komaj cakam nadaljevanje. tudi jst sm brala percy jackson, olimpijce in mi je tema yelo usec
1
Somewone
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super komaj cakam na nadaljevanje
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
