Pisalnica
Po starih mestnih tlakovcih ,ki so obkrožali pristanišče sem tekel kot blesk,tako hitro,da mi je še čepica skoraj padla z glave.V tem vetru je bilo težko teči,rako močan veter,ki te je znjegovimi močnimi sunki potiskal nazaj, a se nisem vdal,tekel sem še naprej.Moj ribiški čoln,ki se je majal ob tem vremenu in skoraj nemogoče je bilo splezati nanj,zato sem tvegal,da skočim.Pripravljen na skok vdihnem in počasi skočim,lebdim v zrak,ko se moje noge bližajo morju.Noge v zrenutku stegnem proti čolnu in se primem za stranico,ter se povlečem gor.Po zmajani lestvi se odpravim na streho in z neustavljivim pogledaom iščem ladjo, ki pluje proti odprtem morju.Moj pogled se giba na vse strani,ustavi me tonoča ladja,ki izginja v morje z vsakim trenutkom.Čoln se je ob potegu motorne vrvice oglasih hrhatajoče in brbotajoče,in vodil čoln.
Moj odgovor:
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(69)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(98)
Nič posebnega , že vse vem.
(44)
