"Anna..." sem spregovorila čez nekaj časa.
"Kaj?" "Rada bi obdržala mačka...Ampak starši ne smejo izvedeti..." upala sem, da me ne bo zatožila.
"Lahko sodelujeva, ubljubim, da jim ne bom povedala"
Najprej sva mu dali ime. Strinjali sva se, da mu bo ime Coco.
Morali sva se domisliti načrta, kako ga skriti, da ga starši ne najdejo. Sklenili sva, da bo še najbolje, da ga skrijeva na podstrešje; gor nihče ne hodi, pa še lahko se bo sprehajal.
Takoj sva se lotili dela. Anna je šla po vse potrebne stvari: staro odejo (upam, da je mami ne pogreši),manjši zaboj, dve posodici, škatlo v katero sva dali pesek, in...mislim, da je to vse.
Torej, vse to sva odnesli na podstrešje, Coco tudi seveda.
Na tla sem položila zaboj in noter dala odejico. "To bo perfektno ležišče zanj" sem navdušeno rekla. Malo stran od zaboja je Anna odložila škatlo s peskom - služila bo za stranišče. Pred "posteljo" pa položiva še posodici "Zdi se uredu" reče Anna. Pogledam na uro. "Čas za večerjo je Anna" rečem. Coco v posodicah pustiva manjši kos mesa in mleko, nato pa pohitiva dol, si umijeva roke ter sedeva za mizo. Starša že čakata.
"Kje sta pa bili?" vpraša oče.
"Ah, zunaj sva se igrali" živčno odgovorim.
Pogledam skozi okno in vidim, da dežuje. Joj, kakšna budala sem!
"A, ko je začelo deževati, sva šli v najino sobo" hitro dodam. Z Anno si sobo deliva že od majhnega.

*****
Upam, da vam je bil ta del všeč in da ni bil prekratek.