*b* Poglavje 2: Povabilo, ki spreminja vse *b*
Svetloba prvega jutra po prejemu pisma je sramežljivo pronicala skozi zavese, ko se je Sophia zbudila s težkim srcem. Misli o šoli za agente in skrivnostih njene mame so polnile njen um. Pred njo je bilo novo poglavje, a prejšnje težave so ji še vedno težile. Oče je spet ležal na kavču v dnevni sobi in tiho mumljal, medtem ko ga je zaspanost še vedno držala v objemu.Sophia se je odločila, da ga ne bo budila. Namesto tega se je oblekla in se odpravila ven, na svež zrak, ki ga je potrebovala kot nikoli prej. Sprehajala se je po soseski, ki ji je bila znana, a hkrati neznana. Ulice so bile tihe, ljudje pa so se pripravljali na nov dan. V njenem srcu je raslo upanje, a tudi strah pred neznanim.Ko je prispela do parka, jo je obiskalo sonce in s svojimi žarki je ogrelo njene misli. Sedla je na klop in vzela pismo iz šole. Ponovno ga je prebrala in njene oči so se ustavile na zadnjem stavku: „Vaša edinstvena sposobnost vam bo pomagala pri učenju in rasti, kar pričakujejo le najboljši.“ V tistem trenutku je njen srčni utrip postal hitrejši – čutila je, da je to njena priložnost, da postane nekaj več.Nekaj dni pozneje je Sophia še vedno čakala na obisk iz šole. Upanje je preplavljalo njeno srce, medtem ko so dnevi minevali. Nekega večera, ko je oče spet pozno prišel domov, je dolgčas in zaskrbljenost otresla njen um. Kdo jo bo obiskal? Kakšna pričakovanja so jo čakali na tistem skrivnostnem mestu?Naslednje jutro se je v njeni poštni nabiralniku znašlo še eno pismo, a to je bilo drugačno. Novi pečat in izjemna grafika sta ji dala vedeti, da je pomembno. Pismo je bilo od šole za agente, v njem pa je pisalo, da bo obisk iz njihovih vrst pričakovan tisti večer. Zanimalo jo je, kako bo ta obisk potekal in kakšne informacije bo prejela o svoji mami.Ko se je večer približeval, se je Sophia oblekla v svoj najboljši nedeljski plašč, tudi če je želela izgledati enostavno. Kmalu je slišala zvonjenje na vratih, srce ji je za trenutek zastalo. Odpirala je vrata in pred njo je stala ženska v črni obleki, s svetlimi očmi in z obnašanjem, ki ji je dajalo moč.„Sophia?“ je vprašala s prijaznim nasmehom. „Jaz sem Ava, in prišla sem te obiskati v imenu šole za agente.“Sophia je čutila, kako ji je srce hitreje bilo. „Zdravo,“ je zajecljala, medtem ko jo je Ava opazovala s pravo pozornostjo.Vstopila je v hišo, in Sophia se je počutila kot v filmu, kjer je vse počelo imeti svoj pomen. Ava je začela govoriti o šoli, o programu, o tem, kako pomembna je preteklost in kakšne sposobnosti lahko razvije. Vsaka njena beseda je v Sophii budila večje zanimanje.„Tvoja mama je bila posebna oseba, Sophia,“ je Ava nadaljevala. „Imela je neverjetne sposobnosti, ki jih je uporabila za zaščito drugih. In zdaj je tvoj čas, da odkriješ, kaj vse lahko postaneš.“Sophia je bila zaslišana v preteklosti, o kateri je le sanjala, vendar je bila tudi preplavljena s čustvi. Hotela je izvedeti še več. „Kdo je bila? Zakaj je umrla?“ je vprašala, njene oči so bile široke in radovedne.Ava jo je pogledala z razumevanjem. „Vse to ti bomo povedali, vendar moraš biti pripravljena. Na poti do resnice boš naletela na težave, ki zahtevajo moč in pogum. Ampak verjamem, da si sposobna vsega tega.“Sophia je sklenila, da se ne bo vdala. Odločila se je. Njena pot do odkrivanja skrivnosti ne bo lahka, a če je šola res tako posebna, kot pravijo, bi ji lahko pomagala razumeti njeno zgodovino in to, kdo je v resnici.S tem je v njenem srcu zrasla nova moč. Vse, kar je čutila v preteklosti, je bilo le priprava na ta trenutek. Njena zgodba se je šele začela.
୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆˚୨୧⋆｡˚ ⋆
Nou del.
Upam da vam je ušeč in se beremo naslednič!