Yall, guess kdo se je končno spravil napisat drugi del!!!
Anyways tuki je:
‿︵˓ʚ♡ɞ˓︵‿
Razleže se močan aplavz. Obrnem se proti prebivalcem dežele, ki ji zdaj vladam. Oziram se po dvorani in s pogledom najdem brata, ki že hodi proti meni.
“Hej sestrica!” Ko pride do mene, me stisne v objem. “Tako sem ponosen nate!”
Za njim pride moja najboljša prijateljica Rhea* in mi skoči v objem.
“Iiiiii, tako sem vesela zate Ren!”
Z Rheo sva bili najboljši prijateljici že od vrtca, ter tako kot najini mami, sva neločljivi.
Zdaj do mene prideta še teta, stric in moja mlajša sestrica. Dvignem jo v roke in jo zavrtim. Široko se nasmehne in pokaže svoji luknji v zobeh, kjer sta pravkar izpadla sekalca. Spustim jo nazaj na tla in dvignem pogled k teti in stricu. Pogledata me s toplimi očmi: “Tvoja starša bi bila ponosna nate, tudi midva sva.” Nasmehnem se nazaj in pogledam svoje nove podanike. Moje prsi navdaja čuden občutek in šele zdaj dojamem kaj se je zares zgodilo. Dejansko sem kraljica in dejansko bom vladala tej deželi.
Do mene se počasi priziba neka stara gospa z ostudno rdečo šminko in živo zeleno obleko. “Ljubica... Se me spomniš? Pestovala sem te ko si bila še čisto majhna! Tako si bila živahen otrok. Ah, to so bili časi... Zdaj si že tako odrasla... Že imaš kaj snubcev?”
Nervozno sem se nasmehnila: “Ne, gospa... Kako vam je ime?”
Oči so se ji potemnile in njen prej prijazen nasmeh se je spremenil v grozno izkrivljeno grimaso. “Kera* sem, hči Noči, duh smrti...in tu sem da te odpeljem sabo, tja kjer bi morala biti že kot otrok” Vrgla se je name in opazila sem da so se njeni prsti spremenili v pošastne kremplje. Odrinila sem jo ter potegnila svoje bodalo iz nožnice. “Izgini!” Sem zavpila in natančno namerila v njeno čelo. Začela je razpadati v prah, kot vsaka pošast ki jo zabodeš z svetim bodalom, a tik preden je dokončno izpuhtela, je izdavila “Pazi se otrok Sonca, nekega dne te bo pogoltnila Noč in takrat tej deželi ne bo pomoči...” S temi besedami je izpuhtela ter me pustila popolnoma osupljeno.
Rhea je prva pritekla do mene in me objela čez ramena. “Ren! Ren! Si v redu?! Kaj je bilo to?!” Bila je povsem panična, prav tako kot vsi ostali udeleženci kronanja, ki so se do zdaj mastili z kanapeji in aperitivi.
“V redu sem, le presenetila me je.” Še enkrat sem se razgledala po dvorani, oprezajoč za kakšno nevarnostjo. Moje oči so srečale princa Rubna, princa sosednjega kraljestva, ki je slovel po svoji hladnosti in nadutosti. Njegovi lasje so bili peščene barve, oči pa kot ledena jezera. Tudi on me je zagledal, a mi je naklonil pogled, kot da sem podgana, ne pa kraljica Haemonije. Vzel je še en kozarec lageosa* in odšel iz dvorane. “To je torej neslavni princ” sem pomislila sama pri sebi. Ugotovila sem da je bolje, da se neham mučiti z nepotrebnimi stvarmi in se raje vključila v pogovor. Še zadnjič sem se ozrla k vratom, da sem se končno prepričala da je zdaj varno.
---------------------------------------------------------------------------------
Okey yall, zdi se mi da je ta bolj kratek, pa tle so še vse definicije:
Rhea- Rhea oz Rea je hči Gaje in Urana, titanida, ki je rodila Hestijo, Demetro, Hero, Hada, Pozejdona in Zevsa. Njen mož je bil Kronos, je kraljica titanov. (to je Rea v grški mitologiji, samo njeno ime sem vzela, nič nima skupnega z to Rea tu)
Kera- duhovi smrti, hči Noči/Nyx, bile so zelo grde, imele so črne peruti, telo pa odeto v krvav plašč. Na bojiščih so umirujočim sesale kri in zadirale krempljase tace v njihovo meso. Kasneje v mitologiji so Kere zli duhovi, ki ljdui nagovarjajo k slabim dejanjem.
Lageos- grško zajčje vino
Anyways tuki je:
‿︵˓ʚ♡ɞ˓︵‿
Razleže se močan aplavz. Obrnem se proti prebivalcem dežele, ki ji zdaj vladam. Oziram se po dvorani in s pogledom najdem brata, ki že hodi proti meni.
“Hej sestrica!” Ko pride do mene, me stisne v objem. “Tako sem ponosen nate!”
Za njim pride moja najboljša prijateljica Rhea* in mi skoči v objem.
“Iiiiii, tako sem vesela zate Ren!”
Z Rheo sva bili najboljši prijateljici že od vrtca, ter tako kot najini mami, sva neločljivi.
Zdaj do mene prideta še teta, stric in moja mlajša sestrica. Dvignem jo v roke in jo zavrtim. Široko se nasmehne in pokaže svoji luknji v zobeh, kjer sta pravkar izpadla sekalca. Spustim jo nazaj na tla in dvignem pogled k teti in stricu. Pogledata me s toplimi očmi: “Tvoja starša bi bila ponosna nate, tudi midva sva.” Nasmehnem se nazaj in pogledam svoje nove podanike. Moje prsi navdaja čuden občutek in šele zdaj dojamem kaj se je zares zgodilo. Dejansko sem kraljica in dejansko bom vladala tej deželi.
Do mene se počasi priziba neka stara gospa z ostudno rdečo šminko in živo zeleno obleko. “Ljubica... Se me spomniš? Pestovala sem te ko si bila še čisto majhna! Tako si bila živahen otrok. Ah, to so bili časi... Zdaj si že tako odrasla... Že imaš kaj snubcev?”
Nervozno sem se nasmehnila: “Ne, gospa... Kako vam je ime?”
Oči so se ji potemnile in njen prej prijazen nasmeh se je spremenil v grozno izkrivljeno grimaso. “Kera* sem, hči Noči, duh smrti...in tu sem da te odpeljem sabo, tja kjer bi morala biti že kot otrok” Vrgla se je name in opazila sem da so se njeni prsti spremenili v pošastne kremplje. Odrinila sem jo ter potegnila svoje bodalo iz nožnice. “Izgini!” Sem zavpila in natančno namerila v njeno čelo. Začela je razpadati v prah, kot vsaka pošast ki jo zabodeš z svetim bodalom, a tik preden je dokončno izpuhtela, je izdavila “Pazi se otrok Sonca, nekega dne te bo pogoltnila Noč in takrat tej deželi ne bo pomoči...” S temi besedami je izpuhtela ter me pustila popolnoma osupljeno.
Rhea je prva pritekla do mene in me objela čez ramena. “Ren! Ren! Si v redu?! Kaj je bilo to?!” Bila je povsem panična, prav tako kot vsi ostali udeleženci kronanja, ki so se do zdaj mastili z kanapeji in aperitivi.
“V redu sem, le presenetila me je.” Še enkrat sem se razgledala po dvorani, oprezajoč za kakšno nevarnostjo. Moje oči so srečale princa Rubna, princa sosednjega kraljestva, ki je slovel po svoji hladnosti in nadutosti. Njegovi lasje so bili peščene barve, oči pa kot ledena jezera. Tudi on me je zagledal, a mi je naklonil pogled, kot da sem podgana, ne pa kraljica Haemonije. Vzel je še en kozarec lageosa* in odšel iz dvorane. “To je torej neslavni princ” sem pomislila sama pri sebi. Ugotovila sem da je bolje, da se neham mučiti z nepotrebnimi stvarmi in se raje vključila v pogovor. Še zadnjič sem se ozrla k vratom, da sem se končno prepričala da je zdaj varno.
---------------------------------------------------------------------------------
Okey yall, zdi se mi da je ta bolj kratek, pa tle so še vse definicije:
Rhea- Rhea oz Rea je hči Gaje in Urana, titanida, ki je rodila Hestijo, Demetro, Hero, Hada, Pozejdona in Zevsa. Njen mož je bil Kronos, je kraljica titanov. (to je Rea v grški mitologiji, samo njeno ime sem vzela, nič nima skupnega z to Rea tu)
Kera- duhovi smrti, hči Noči/Nyx, bile so zelo grde, imele so črne peruti, telo pa odeto v krvav plašč. Na bojiščih so umirujočim sesale kri in zadirale krempljase tace v njihovo meso. Kasneje v mitologiji so Kere zli duhovi, ki ljdui nagovarjajo k slabim dejanjem.
Lageos- grško zajčje vino
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful zanimiv!
0
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???



Pisalnica