SOLVED KINGDOM / Halucinacije #2
15
»Halucidno,« mu je previdno odgovorila in se izogibala njegovim očem.
»Auriel,« je je šepetajoče ogovoril, »ali sploh veš kaj to pomeni?«
Odsotno je pokimala.
HALUCINACIJE #2
Z mislimi je bila popolnoma drugje, a je vseeno slišala njegovo vprašanje.
»Nisem čisto prepričana,« je priznala in zmajala z glavo, »pri nas ne verjamemo v takšne stvari. Tudi sama temu nisem verjela, dokler nisem tega doživela.«
»Halucidno videnje, se pojavi ob stiku s kakšnim predmetom, ki v sebi nosi spomine na preteklost ali predvidevanja za prihodnost,« ji je pojasnil. »So izjemno redka, vendar pokažejo popolnoma natančno. Kaj točno si videla?«
Malo se je zamislila.
»Zazdelo se mi je, da sem izpuhtela v nič. Potem sem lebdela nad templjem, v katerem je bila ženska z črnimi krili. Nisem je videla v obraz, ampak je sedela pri kamniti mizi. Najprej sem mislila, da so to oltarji, nato pa ugotovila, da je bila pred grobom.«
»Je bil grob prazen?«
»Ne,« je odkimala. »No, ne vem točno, ampak na njem je pisalo ime Edward Munski.«
Namrščil se je. »Edward Munski? To ime mi je od nekod znano, le ne vem, kje sem ga slišal. Morda kakšen plemič ali dvorni svetovalec.«
Ozrl se je nazaj k njej. »Kaj se je zgodilo potem?«
»Začelo se je bliskati in grmeti. Rože v templju so letele po zraku in krokarji so nasršeno vreščali.«
Zaprla je oči, da je lahko podoživela dogodek.
»Ženska se je začela smejati in nato dvignila roko v zrak, ravno v trenutku, ko je strela preklala strop in zadela točno v Edwardov grob. Iz njega se je v največjem trušču dvignila svetleča se modra krogla, velika za kovanec.«
Hitro je izpustila dih, kot da bi ravnokar stala v templju in videla ta prizor. »In potem je bilo konec.«
»Konec?« je zanimalo Legolasa. »In ti si se zbudila v ječi?«
»Ja,« je preprosto pokimala in si popravila tuniko.
Spet sta bila nekaj časa tiho in jezdila po gozdni poti. Sonce je že skoraj zašlo in metalo še zadnje snope zlate svetlobe v ta dan. Eden od žarkov se je poigraval na njenem obrazu, da se je Auriel nasmehnila, pobožala konja in uživala v toploti zadnje sledi žarečega sonca.
»Mesečna ljubljenka,« je dejal Legolas in pokazal na prelepo cvetlico, ki je rasla ob poti. Hitro je skočil s konja, se sklonil in jo utrgal.
»Ravnokar se je odprla. Čaka na zadnji sončni žarek, nato pa razpre cvetove in srebrno zažari v barvi lune.«
Previdno jo je podržal v rokah, nato pa ji jo podal. Podolgovati beli lističi so bili rahlo ukrivljeni in na koncu vsakega se je lesketal srebrn prah, kot bi sam Mesec iz svoje zakladnice vzel nekaj zvezd in jih podaril nedolžni cvetlici. Cvet je zažarel v beli svetlobi, v trenutku ko se je zadnji žarek skril za obzorje, in takoj je vedela, čemu se imenuje Mesečna ljubljenka.
»Povohaj, ima poseben vonj,« ji je naročil.
Počasi je cvet povohala in se prepustila omamni vonjavi po gozdu in brezskrbnosti. Zaprla je oči in vse težave odrinila na stran, da se je počutila lahko kot peresce in lebdeče kot voda, ki teče po skalah in ribam s svojo peno dela veselje.
Kar naenkrat sta zaslišala trušč, saj je nekdo ravno prijezdil iz stranske poti in se sunkovito ustavil pred njima.
Cvet ji je padel na tla.
:speaking_head: Počitniški pozdrav! Čez vikend pride še en del, saj sem ga vam dolžna; že malo zaostajam :unamused:. V komentarje napišite kaj mislite, da se bo zgodilo, vsem pa želim lepe počitnice ali vikend, za tiste, ki ste jih že imeli.
Se pišemo :blush:!
»Auriel,« je je šepetajoče ogovoril, »ali sploh veš kaj to pomeni?«
Odsotno je pokimala.
HALUCINACIJE #2
Z mislimi je bila popolnoma drugje, a je vseeno slišala njegovo vprašanje.
»Nisem čisto prepričana,« je priznala in zmajala z glavo, »pri nas ne verjamemo v takšne stvari. Tudi sama temu nisem verjela, dokler nisem tega doživela.«
»Halucidno videnje, se pojavi ob stiku s kakšnim predmetom, ki v sebi nosi spomine na preteklost ali predvidevanja za prihodnost,« ji je pojasnil. »So izjemno redka, vendar pokažejo popolnoma natančno. Kaj točno si videla?«
Malo se je zamislila.
»Zazdelo se mi je, da sem izpuhtela v nič. Potem sem lebdela nad templjem, v katerem je bila ženska z črnimi krili. Nisem je videla v obraz, ampak je sedela pri kamniti mizi. Najprej sem mislila, da so to oltarji, nato pa ugotovila, da je bila pred grobom.«
»Je bil grob prazen?«
»Ne,« je odkimala. »No, ne vem točno, ampak na njem je pisalo ime Edward Munski.«
Namrščil se je. »Edward Munski? To ime mi je od nekod znano, le ne vem, kje sem ga slišal. Morda kakšen plemič ali dvorni svetovalec.«
Ozrl se je nazaj k njej. »Kaj se je zgodilo potem?«
»Začelo se je bliskati in grmeti. Rože v templju so letele po zraku in krokarji so nasršeno vreščali.«
Zaprla je oči, da je lahko podoživela dogodek.
»Ženska se je začela smejati in nato dvignila roko v zrak, ravno v trenutku, ko je strela preklala strop in zadela točno v Edwardov grob. Iz njega se je v največjem trušču dvignila svetleča se modra krogla, velika za kovanec.«
Hitro je izpustila dih, kot da bi ravnokar stala v templju in videla ta prizor. »In potem je bilo konec.«
»Konec?« je zanimalo Legolasa. »In ti si se zbudila v ječi?«
»Ja,« je preprosto pokimala in si popravila tuniko.
Spet sta bila nekaj časa tiho in jezdila po gozdni poti. Sonce je že skoraj zašlo in metalo še zadnje snope zlate svetlobe v ta dan. Eden od žarkov se je poigraval na njenem obrazu, da se je Auriel nasmehnila, pobožala konja in uživala v toploti zadnje sledi žarečega sonca.
»Mesečna ljubljenka,« je dejal Legolas in pokazal na prelepo cvetlico, ki je rasla ob poti. Hitro je skočil s konja, se sklonil in jo utrgal.
»Ravnokar se je odprla. Čaka na zadnji sončni žarek, nato pa razpre cvetove in srebrno zažari v barvi lune.«
Previdno jo je podržal v rokah, nato pa ji jo podal. Podolgovati beli lističi so bili rahlo ukrivljeni in na koncu vsakega se je lesketal srebrn prah, kot bi sam Mesec iz svoje zakladnice vzel nekaj zvezd in jih podaril nedolžni cvetlici. Cvet je zažarel v beli svetlobi, v trenutku ko se je zadnji žarek skril za obzorje, in takoj je vedela, čemu se imenuje Mesečna ljubljenka.
»Povohaj, ima poseben vonj,« ji je naročil.
Počasi je cvet povohala in se prepustila omamni vonjavi po gozdu in brezskrbnosti. Zaprla je oči in vse težave odrinila na stran, da se je počutila lahko kot peresce in lebdeče kot voda, ki teče po skalah in ribam s svojo peno dela veselje.
Kar naenkrat sta zaslišala trušč, saj je nekdo ravno prijezdil iz stranske poti in se sunkovito ustavil pred njima.
Cvet ji je padel na tla.
:speaking_head: Počitniški pozdrav! Čez vikend pride še en del, saj sem ga vam dolžna; že malo zaostajam :unamused:. V komentarje napišite kaj mislite, da se bo zgodilo, vsem pa želim lepe počitnice ali vikend, za tiste, ki ste jih že imeli.
Se pišemo :blush:!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tako zaključiš, da ne morem opisati svojega občutka. Del mene je popolnoma navdušen nad tudi tem delom, predvsem pa nad tvojim besednim zakladom, del mene je žalosten da je konec, naslednji del si predstavlja prizor v glavi (to pogosto (vedno) delam pri branju) in je tudi čisto navdušen, skratka - odlična pisateljica si. Res upam, da bo iz tegale kdaj izšla knjiga, ker jo bom definitivno prebrala, od začetka do konca, pa še enkrat in še enkrat in še enkrat, in tako dalje.
Aja in še nekaj: ko vidim v pisalnici niv del tvoje zgodbe, najprej pregledam celotno pisalnico, potem pa se lotim zgodbe. Če je še kakšen drug nov del zgodbe ki jo berem, najprej preberem tistega. Tole ne bi imelo smisla, če ti ne bi povedala, da sem jaz človek, ki najboljše pusti za na konec.
Super si!!!!
Aja in še nekaj: ko vidim v pisalnici niv del tvoje zgodbe, najprej pregledam celotno pisalnico, potem pa se lotim zgodbe. Če je še kakšen drug nov del zgodbe ki jo berem, najprej preberem tistega. Tole ne bi imelo smisla, če ti ne bi povedala, da sem jaz človek, ki najboljše pusti za na konec.
Super si!!!!
0
Joj, kar pogrelo me je, tako lepo si napisala!
Zelo sem ti hvaležna za vsak tak komentar, sploh ne veš, kako si mi polepšala dan <3
Hvala za ves čas, ki ga vložiš v prebiranje moje zgodbe, res cenim...
Love uuuuu!
Zelo sem ti hvaležna za vsak tak komentar, sploh ne veš, kako si mi polepšala dan <3
Hvala za ves čas, ki ga vložiš v prebiranje moje zgodbe, res cenim...
Love uuuuu!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lahko prosim EN del ne zaključiš tako? Preprosto preveč napeto je, ko zaključiš tako! Upam, da ne bo kaj hudega, da jima je morda nekdo le prišel sporočiti, kdaj se odpravijo do tistega jezera (prosim, ne zameri mojemu slabemu spominu). Ampak dvomim ... skratka: verjetno si že dojela, da komaj čakam na nov del, zato tega ne bom SPET pisala (wow, ravnokar sem napisala).
lp,
j
lp,
j
0
j
Dramatiziranje je kar moja posebnost, morda malo tudi iz resničnega življenja... :)
Tvoj spomin ti še dobro služi (pa moram še jaz včasih prebrati svoje dele za nazaj, da se spomnim kaj sem še zapletla), res sem presrečna da ima moja zgodba posebno mesto pri tebi!
Tvoj spomin ti še dobro služi (pa moram še jaz včasih prebrati svoje dele za nazaj, da se spomnim kaj sem še zapletla), res sem presrečna da ima moja zgodba posebno mesto pri tebi!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super! Boš imela zdaj počitnice? Upam da! :blush::blush::blush::blush::blush::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::astonished::astonished::wink::wink::grin::grin::grin::grin::smirk::smirk::smirk::smirk::smirk:
0
Ja, počitnice so prišle tudi do moje regije, hehe :)
Hvala, da komentiraš in že od samega začetka spremljaš zgodbo!
Hvala, da komentiraš in že od samega začetka spremljaš zgodbo!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tako super. Ne, še boljše! Ne, še to je premalo. Veš kaj, jaz bom kar še enkrat začela, tole je totalno neuspel poskus.
NADVESOLJSKO MEGA CARSKOOO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! NA TEJ STRANI RAČUNALNIKA SO TRENUTNO STOJEČE OVACIJE. :clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap:RABIM NADALJEVANJE. TAKOJ. TO JE UKAZ.
L.P.
Tista
NADVESOLJSKO MEGA CARSKOOO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! NA TEJ STRANI RAČUNALNIKA SO TRENUTNO STOJEČE OVACIJE. :clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap:RABIM NADALJEVANJE. TAKOJ. TO JE UKAZ.
L.P.
Tista
0
Na tej strani računalnika pa se dekle sramežljivo priklanja in zardeva ob tvojih pohvalah.
Love uuuu <3
Love uuuu <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neeee. Zakaj tako napeto?! Res znaš odlično zaključiti en del, da se bralcu tresejo roke ko čaka na naslednjega. Preprosto ne morem brez tvoje zgodbe, ke rje tako dobra. Polepšaš mi dan s svojo zgodbo:kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Hejla
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(204)
Srednje.
(136)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(28)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
kok lepooo:heart_eyes::heart_eyes: