PisalnicaSOLVED KINGDOM / Lesk, lesk in še več leska #2
39
Hoj! Sledi nadaljevanje zgodbe. Piši v komentarje, če ti je všeč in ali lahko kaj popravim.
S srebrnimi lasmi, ki so ji vihrali v vetru je izgledala naravnost osupljivo. Končno je odprla oči, ki so se ji svetile in nalahno vbočila hrbet. Skozi zrak je zarezal oster zvok jekla, ki pa ni pripadal nabrušenima mečema, ki ju je že prej potegnila s hrbta.
LESK, LESK IN ŠE VEČ LESKA #2
Na hrtu so se ji izoblikovala črna krila, v vsej njihovi veličastni podobi. Zdaj je bila že strašna. Če bi kakšen turist pomotoma zašel v to temno ulico, bi mislil, da se je osvobodila nočna mora. Končno se je spustila in neslišno pristala na tleh.
≈
Videla je kako so proti njej drveli še ostali vilini. Nasmehnila se je, se dotaknila znamenja pod vratom in zašepetala besedi v *syllabiščini. V vratu jo je prijetno zaščemelo in zaprla je oči. Začutila je, da se je dvignila s tal in veter ji je nosil pramene, medtem ko so ji počasi, eden za drugim koščki oklepa sestavili skoraj neprebojno opravo ter njeno svileno obleko zamenjali za srebrno. Zdaj je ščemenje začutila tudi na hrbtu.
Celih sedem let že ni razkrila kril, kot snovno stvar, pustila jih je skrite v telesu. Tokrat je šlo za življenje ali smrt in zato je vbočila hrbet in slišala zvok jekla, ko so ji krila prodirala iz hrbta. Šele zdaj se je zavedala, da jo je nekaj vilinov poskušalo napasti, ampak jo je ščitil neviden ščit. Spustila se je na tla in odbila nekaj udarcev, ki so jo poskusili onesposobiti.
Bilo jih je sedem, če ne štejemo strahopetnega vilina, ki se je odločil ostati na strehi, in vsekakor jim ne bo prizanašala. Prišli so ponjo, ona pa ne bo šla z njimi. Meč je vihtela kot bi bila ustvarjena za to, in parirala je bojevnikom kar z obema rokama hkrati. Gibala se je s celim telesom ter presenečene viline poškodovane izločala iz boja enega za drugim, hkrati pa zadovoljna spoznala, da se njeno telo tudi po sedmih letih giblje popolnoma usklajeno.
Nato pa je s kotičkom očesa zagledala svetlolasega bojevnika in nekaj v njej se je zganilo. Majhna iskra v njenem srcu je začela tleti, a jo je takoj ugasnila in pregnala občutke stran.
¨Kaj pa naj bi čutila?¨ se je vprašala sama pri sebi in ni si znala odgovoriti. Bil je sovražnik in samo to je bilo pomembno. Izbila mu je meč iz roke in seštevku treh mrtvih bi dodala še enega, če ne bi vilin zdaj v roko prijel noža.
Sukal ga je s tako spretnostjo, da je morala zožiti oči, če je želela odbiti vsak protinapad. Morala je priznati; bil je zelo dober, nedvomno najboljši izmed napadalcev. Kljub temu ga je porezala po licu, njo pa je skelela rama. Ko se je bojevala z njim ni čutila agresije in pošast v njej se je umirila, saj se je gibal enako kot ona in ohranil mirno kri tudi v napadu. Bil je nedvomno vrhunsko izurjen, ona pa je imela orožje zapisano v krvi, zato ni imela pojma, koliko časa sta se bojevala. Ona za svobodo, on pa…
V desetinki sekunde je vilin na strehi napel lok...
:speaking_head: Kaj mislite, da se bo zgodilo potem?
***syllabiščina: poslovenjen izraz za besedo syllabary, kar je sistem zapisovanja, ki vključeje posebne znake, simbole, v izgovorjavi pa tudi nenavadne zvočne znake, glasove...
Ja, res obstaja :joy:, ampak spada že med dolgo pozabljene oblike govora, kot jezik ni več v uporabi.
S srebrnimi lasmi, ki so ji vihrali v vetru je izgledala naravnost osupljivo. Končno je odprla oči, ki so se ji svetile in nalahno vbočila hrbet. Skozi zrak je zarezal oster zvok jekla, ki pa ni pripadal nabrušenima mečema, ki ju je že prej potegnila s hrbta.
LESK, LESK IN ŠE VEČ LESKA #2
Na hrtu so se ji izoblikovala črna krila, v vsej njihovi veličastni podobi. Zdaj je bila že strašna. Če bi kakšen turist pomotoma zašel v to temno ulico, bi mislil, da se je osvobodila nočna mora. Končno se je spustila in neslišno pristala na tleh.
≈
Videla je kako so proti njej drveli še ostali vilini. Nasmehnila se je, se dotaknila znamenja pod vratom in zašepetala besedi v *syllabiščini. V vratu jo je prijetno zaščemelo in zaprla je oči. Začutila je, da se je dvignila s tal in veter ji je nosil pramene, medtem ko so ji počasi, eden za drugim koščki oklepa sestavili skoraj neprebojno opravo ter njeno svileno obleko zamenjali za srebrno. Zdaj je ščemenje začutila tudi na hrbtu.
Celih sedem let že ni razkrila kril, kot snovno stvar, pustila jih je skrite v telesu. Tokrat je šlo za življenje ali smrt in zato je vbočila hrbet in slišala zvok jekla, ko so ji krila prodirala iz hrbta. Šele zdaj se je zavedala, da jo je nekaj vilinov poskušalo napasti, ampak jo je ščitil neviden ščit. Spustila se je na tla in odbila nekaj udarcev, ki so jo poskusili onesposobiti.
Bilo jih je sedem, če ne štejemo strahopetnega vilina, ki se je odločil ostati na strehi, in vsekakor jim ne bo prizanašala. Prišli so ponjo, ona pa ne bo šla z njimi. Meč je vihtela kot bi bila ustvarjena za to, in parirala je bojevnikom kar z obema rokama hkrati. Gibala se je s celim telesom ter presenečene viline poškodovane izločala iz boja enega za drugim, hkrati pa zadovoljna spoznala, da se njeno telo tudi po sedmih letih giblje popolnoma usklajeno.
Nato pa je s kotičkom očesa zagledala svetlolasega bojevnika in nekaj v njej se je zganilo. Majhna iskra v njenem srcu je začela tleti, a jo je takoj ugasnila in pregnala občutke stran.
¨Kaj pa naj bi čutila?¨ se je vprašala sama pri sebi in ni si znala odgovoriti. Bil je sovražnik in samo to je bilo pomembno. Izbila mu je meč iz roke in seštevku treh mrtvih bi dodala še enega, če ne bi vilin zdaj v roko prijel noža.
Sukal ga je s tako spretnostjo, da je morala zožiti oči, če je želela odbiti vsak protinapad. Morala je priznati; bil je zelo dober, nedvomno najboljši izmed napadalcev. Kljub temu ga je porezala po licu, njo pa je skelela rama. Ko se je bojevala z njim ni čutila agresije in pošast v njej se je umirila, saj se je gibal enako kot ona in ohranil mirno kri tudi v napadu. Bil je nedvomno vrhunsko izurjen, ona pa je imela orožje zapisano v krvi, zato ni imela pojma, koliko časa sta se bojevala. Ona za svobodo, on pa…
V desetinki sekunde je vilin na strehi napel lok...
:speaking_head: Kaj mislite, da se bo zgodilo potem?
***syllabiščina: poslovenjen izraz za besedo syllabary, kar je sistem zapisovanja, ki vključeje posebne znake, simbole, v izgovorjavi pa tudi nenavadne zvočne znake, glasove...
Ja, res obstaja :joy:, ampak spada že med dolgo pozabljene oblike govora, kot jezik ni več v uporabi.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hmm ... ne vem kaj sledi, ampak bralca res znaš pustiti v napetosti! Bravo!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Manjka nekaj vejic, čeprav zgodba sama po sebi ni slaba. Poskusi malo upočasniti dogajanje, mogoče z opisom scene. Precej spominja na Stekleni prestol, poznaš serijo?
0
Icefire
Blind light
jaa meni se tudi tako zdi
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
fuuul dobra zgodba al karkoli je že to ampak nevem oz. ne poznam serije Stekleni prestol
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobro in napeto pišeš! Všeč mi ie!:sparkling_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
