SOLVED KINGDOM / Pogovor #2
22
»Pa saj ne bomo šli v vojno, kajne?« je Legolas vprašal očeta, »Mir poskušamo vzdrževati že nekaj let. Ves trud bi bil zaman.«
»Truditi se morata obe strani, ne samo mi. Oni pa hlepijo po več ozemlja in se prav nič ne brigajo za nas. Če so takrat zmagali vojno, še ne pomeni, da bodo tudi naslednjo,« mu je odgovoril oče in na tihem se je Legolas strinjal z njim.
POGOVOR #2
S hitrimi koraki se je Legolas napotil po širokih hodnikih in sledil navodilom, ki mu jih je dal upravnik, ko je povprašal za Auriel. Predel gradu za goste je bil še posebno lepo urejen; tla so bila povsod prekrita s pisano preprogo in stene so bile zapolnjene s slikami pokrajin.
V eni izmed sob je bil nastanjen nek pomemben svetovalec iz Vzhodnega Gričevja, ki bo pri njih ostal še nekaj časa, po večini pa so bile sobe prazne. Pri čisto zadnjih vratih sta stala stražarja in takoj je vedel, kje Auriel je.
Pokimal jima je, potrkal in vstopil. Sedela je na usnjenem dolgem naslonjaču in zrla v ogenj, ki je gorel v kaminu nasproti nje v kotu sobe. Še vedno je bila oblečena v rdečo obleko in predvideval je, da sploh ni spala, saj je razkošna postelja ostala nedotaknjena.
Žametne zavese, ki so po navadi zastirale pogled na mesto, so bile snete in zdaj je sonce sijalo čez velika okna in razsvetljevalo sobo, da so Legolasa kar bolele oči. A nje to ni motilo. V Krajini Višav se je sonca in toplote lahko naužila, in mislil si je, da se ga v Parizu tudi ni ravno otepala. Tu pa so sončni žarki le redkokdaj posvetili skozi goste oblake, a danes so imeli srečo.
Na mizi je stala košara s sadjem in stopil je do nje. Izbral je lepo jabolko in ga pomolil Auriel. »Vzemi, vem da še nisi nič jedla.«
Sadeža v njegovi roki še pogledala ni, prav tako njega ne.
»Kaj je narobe?« jo je vprašal. Še sam je vedel, da je to neumno vprašanje. Ugrabili so jo, ji grozili s sestrino smrtjo in jo nato še zaprli v to sobo.
Ni mu odgovorila, le zleknila se je na usnje in gledala v strop. Bilo je še huje kot si je Legolas sprva mislil. Za porcelanastim obrazom je čutil obupanje in strah, vedel je, da je v sebi razdrta. Svet se ji je sesuval in sama si ni mogla pomagati.
Jabolko je odložil nazaj in počepnil k njej.
»Kaj je narobe?« jo je še enkrat vprašal in pogledala ga je.
Poblisknilo se ji je v očeh in tako sunkovito je vstala, da je Legolas mislil, da ga bo napadla.
»Kaj je narobe?« je jezno ponovila za njim in stopila do kupe s sadjem. »Skoraj bi mi ubil sestro.« V roko je prijela jabolko in ga zalučala vanj.
Spretno ga je ujel, a se je še vedno čudil sunkoviti moči s katero je letel proti njemu. »Poslušaj, nis- «
»Loren si hotel zažgati!« Pogledala ga je z grozo v očeh in v roko prijela še en sadež, a ga k sreči ni vrgla vanj. »Kmalu bi ji scvrl krila, jaz pa nisem mogla storiti ničesar!«
Stopil je do nje, a se je umaknila nazaj.
»Pusti me pri miru. Pojdi stran.«
Bilo mu je že malo dovolj. »Veš kaj,« ji je rekel nazaj, »opozoril sem te, da se nekaj pripravlja, ti pa me nisi poslušala. In nisem mogel storiti ničesar.«
Čeprav je gledala skozi okno in se delala, da ga ne posluša, je vedel da ga.
»Težko mi je bilo,« je priznal, »ampak veš kaj mi je oče danes zjutraj rekel? Da me zaradi svojega upiranja lahko tudi obglavi, ker mu ne pomenim nič.«
Vedel je, da to ni čisto res, a včasih se je oče do njega obnašal kot do nekoga, ki ga ne pozna. Namenila mu je prezirljiv pogled.
»Tukaj nisem nič kriv,« je zavpil. »Storil sem svojo dolžnost in upošteval navodila za dobro kraljestva. Sploh ne vem zakaj ti pomagam. Ti pa tega ne ceniš. Lahko se ne bi brigal zate in se držal zase, a ti pomagam. Nehvaležna si in si ne zaslužiš tega.«
Pogledal je v tla in se zamislil. »Morda pa si si sama kriva, da Loren čaka taka usoda. Morda si enako storila z Erosom.«
Takoj ko je izrekel te besede, mu je bilo neznansko žal. Mislil je, da bo v njenih očeh videl jezo, a se je zmotil. Oči je imela solzne in polne žalosti, ko se je obrnila proti njemu.
»Auriel, opros-« se je začel opravičevati in preklinjati samega sebe, ona pa je le z roko pokazala na vrata.
»Prosim, odidi,« je tiho rekla.
»Auriel,« je še enkrat poskusil, a je le odkimala z glavo.
»Prosim pojdi.«
Jezen sam nase je odšel do vrat in preden jih je čisto zaprl, ugledal njene žalostne jantarne oči.
:speaking_head: Jejjj! Smo že čez 50 strani v Wordu. Zgodba kar lepo napreduje, kaj pravite? :wink: Tale del malo daljši, ker ne vem, če bom jutri utegnila še en del ampak...gotovo pride naslednji teden.
»Truditi se morata obe strani, ne samo mi. Oni pa hlepijo po več ozemlja in se prav nič ne brigajo za nas. Če so takrat zmagali vojno, še ne pomeni, da bodo tudi naslednjo,« mu je odgovoril oče in na tihem se je Legolas strinjal z njim.
POGOVOR #2
S hitrimi koraki se je Legolas napotil po širokih hodnikih in sledil navodilom, ki mu jih je dal upravnik, ko je povprašal za Auriel. Predel gradu za goste je bil še posebno lepo urejen; tla so bila povsod prekrita s pisano preprogo in stene so bile zapolnjene s slikami pokrajin.
V eni izmed sob je bil nastanjen nek pomemben svetovalec iz Vzhodnega Gričevja, ki bo pri njih ostal še nekaj časa, po večini pa so bile sobe prazne. Pri čisto zadnjih vratih sta stala stražarja in takoj je vedel, kje Auriel je.
Pokimal jima je, potrkal in vstopil. Sedela je na usnjenem dolgem naslonjaču in zrla v ogenj, ki je gorel v kaminu nasproti nje v kotu sobe. Še vedno je bila oblečena v rdečo obleko in predvideval je, da sploh ni spala, saj je razkošna postelja ostala nedotaknjena.
Žametne zavese, ki so po navadi zastirale pogled na mesto, so bile snete in zdaj je sonce sijalo čez velika okna in razsvetljevalo sobo, da so Legolasa kar bolele oči. A nje to ni motilo. V Krajini Višav se je sonca in toplote lahko naužila, in mislil si je, da se ga v Parizu tudi ni ravno otepala. Tu pa so sončni žarki le redkokdaj posvetili skozi goste oblake, a danes so imeli srečo.
Na mizi je stala košara s sadjem in stopil je do nje. Izbral je lepo jabolko in ga pomolil Auriel. »Vzemi, vem da še nisi nič jedla.«
Sadeža v njegovi roki še pogledala ni, prav tako njega ne.
»Kaj je narobe?« jo je vprašal. Še sam je vedel, da je to neumno vprašanje. Ugrabili so jo, ji grozili s sestrino smrtjo in jo nato še zaprli v to sobo.
Ni mu odgovorila, le zleknila se je na usnje in gledala v strop. Bilo je še huje kot si je Legolas sprva mislil. Za porcelanastim obrazom je čutil obupanje in strah, vedel je, da je v sebi razdrta. Svet se ji je sesuval in sama si ni mogla pomagati.
Jabolko je odložil nazaj in počepnil k njej.
»Kaj je narobe?« jo je še enkrat vprašal in pogledala ga je.
Poblisknilo se ji je v očeh in tako sunkovito je vstala, da je Legolas mislil, da ga bo napadla.
»Kaj je narobe?« je jezno ponovila za njim in stopila do kupe s sadjem. »Skoraj bi mi ubil sestro.« V roko je prijela jabolko in ga zalučala vanj.
Spretno ga je ujel, a se je še vedno čudil sunkoviti moči s katero je letel proti njemu. »Poslušaj, nis- «
»Loren si hotel zažgati!« Pogledala ga je z grozo v očeh in v roko prijela še en sadež, a ga k sreči ni vrgla vanj. »Kmalu bi ji scvrl krila, jaz pa nisem mogla storiti ničesar!«
Stopil je do nje, a se je umaknila nazaj.
»Pusti me pri miru. Pojdi stran.«
Bilo mu je že malo dovolj. »Veš kaj,« ji je rekel nazaj, »opozoril sem te, da se nekaj pripravlja, ti pa me nisi poslušala. In nisem mogel storiti ničesar.«
Čeprav je gledala skozi okno in se delala, da ga ne posluša, je vedel da ga.
»Težko mi je bilo,« je priznal, »ampak veš kaj mi je oče danes zjutraj rekel? Da me zaradi svojega upiranja lahko tudi obglavi, ker mu ne pomenim nič.«
Vedel je, da to ni čisto res, a včasih se je oče do njega obnašal kot do nekoga, ki ga ne pozna. Namenila mu je prezirljiv pogled.
»Tukaj nisem nič kriv,« je zavpil. »Storil sem svojo dolžnost in upošteval navodila za dobro kraljestva. Sploh ne vem zakaj ti pomagam. Ti pa tega ne ceniš. Lahko se ne bi brigal zate in se držal zase, a ti pomagam. Nehvaležna si in si ne zaslužiš tega.«
Pogledal je v tla in se zamislil. »Morda pa si si sama kriva, da Loren čaka taka usoda. Morda si enako storila z Erosom.«
Takoj ko je izrekel te besede, mu je bilo neznansko žal. Mislil je, da bo v njenih očeh videl jezo, a se je zmotil. Oči je imela solzne in polne žalosti, ko se je obrnila proti njemu.
»Auriel, opros-« se je začel opravičevati in preklinjati samega sebe, ona pa je le z roko pokazala na vrata.
»Prosim, odidi,« je tiho rekla.
»Auriel,« je še enkrat poskusil, a je le odkimala z glavo.
»Prosim pojdi.«
Jezen sam nase je odšel do vrat in preden jih je čisto zaprl, ugledal njene žalostne jantarne oči.
:speaking_head: Jejjj! Smo že čez 50 strani v Wordu. Zgodba kar lepo napreduje, kaj pravite? :wink: Tale del malo daljši, ker ne vem, če bom jutri utegnila še en del ampak...gotovo pride naslednji teden.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
KUL!!!! Komaj čakam nov del!!!!!!!!!! :heart::green_heart::yellow_heart::gift_heart::cupid::sparkling_heart::peace::sparkles::heart::green_heart::yellow_heart::gift_heart::cupid::sparkling_heart::peace::sparkles::heart::green_heart::yellow_heart::gift_heart::cupid:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Brez zamere, ampak tvoja zgodba me zelo spominja na knjigo Stekleni prestol. Dobro bi bilo, če bi to odpravila.
0
https://www.pil.si/pisalnica/objava/solved-kingdom-lesk-lesk-in-se-vec-leska-2
Nekaj časa nazaj sem res brala serijo; poglej zgornjo objavo :)
Seveda ni mišljeno da bi pisala kot kakšen fanciction, k večjemu se bolj navezuje na Gospodarja prstanov ali Hobbita (iz tam je namreč vzet Legolas).
Poskušam pisati čim bolj originalno, je pa stavek »Prosim pojdi.« res vzet iz enega poglavja serije in je bil mišljen kot Easter egg (če veš kaj to pomeni). Prav tako je v sobi, kjer je bila zaklenjena Celeana gorel kamin (če me spomin ne vara)...
Sicer pa sem vesela, da spremljaš in zagotavljam, da bo zgodbo zaneslo v drugo smer. :)
P.S. Presenečena sem koliko ljudi je že prebralo/bere serijo Stekleni prestol :)
Nekaj časa nazaj sem res brala serijo; poglej zgornjo objavo :)
Seveda ni mišljeno da bi pisala kot kakšen fanciction, k večjemu se bolj navezuje na Gospodarja prstanov ali Hobbita (iz tam je namreč vzet Legolas).
Poskušam pisati čim bolj originalno, je pa stavek »Prosim pojdi.« res vzet iz enega poglavja serije in je bil mišljen kot Easter egg (če veš kaj to pomeni). Prav tako je v sobi, kjer je bila zaklenjena Celeana gorel kamin (če me spomin ne vara)...
Sicer pa sem vesela, da spremljaš in zagotavljam, da bo zgodbo zaneslo v drugo smer. :)
P.S. Presenečena sem koliko ljudi je že prebralo/bere serijo Stekleni prestol :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jeeeeeej!! Skoraj sem zgrešila ta del, ker sem mislila da sem ga že prebrala ampak k sreči sem dojela da ga še nisem, ker je bil SUPEEEER!! Med Auriel in Legolasom pa se nekaj plete... ali se zdi samo meni?
Že komaj čakam naslednji del, ampak ne bom ti rekla da pohiti, ker vem da pisanje zahteva svoj čas:) <3
Lp, No Name
Že komaj čakam naslednji del, ampak ne bom ti rekla da pohiti, ker vem da pisanje zahteva svoj čas:) <3
Lp, No Name
0
Ja, na začetku vsake objave zapišem še 2 stavka iz konca prejšnjega dela, tako da je bilo po moje nekaj takega... Ne sklepaš napačno, moram reči. Nekaj se dogaja ;)
In res je, vse zahteva svoj čas. če želiš da je nadaljevanje dobro, moraš dobro premisliti. Zato redkokdaj objavljam dva dni zapored... Raje objavim kasneje, ampak dobro.
Saj poznaš rek: KVALITETA, ne KVANTITETA.
In res je, vse zahteva svoj čas. če želiš da je nadaljevanje dobro, moraš dobro premisliti. Zato redkokdaj objavljam dva dni zapored... Raje objavim kasneje, ampak dobro.
Saj poznaš rek: KVALITETA, ne KVANTITETA.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kam pa ti to objavljaš!? SOLVED KINGDOM / POGOVOR #1 tega sploh opazila nisem! Še tega ne bi, če komentar od No Name ne bi bil na seznamu "zadnji odgovori"! Ampak nisem rekla, da ni super. Ta zgodba je fenomenalna! :heart_eyes:
L.P.
Tista
L.P.
Tista
0
Hvala <3
Čudno, objavila sem pod registriranim profilom, tako da ne vem kaj se je zgodilo...
Uf, še dobro, da si videla :)
Čudno, objavila sem pod registriranim profilom, tako da ne vem kaj se je zgodilo...
Uf, še dobro, da si videla :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oprosti za pozen odgovor ampak sem imela ogromno dela. Tole je reeeeeeees carsko in komaj čakam na nov del. Res malo spominja na stekleni prestol, ampak meni je to všeč ker je stekleni prestol moja najljubša serija knjig. Seveda ni enako in mi je tvoje pisanje ful všeč :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
0
Nisi edina; tudi jaz sem zakopana v delu...
Ampak gre :) Naslednji del pride že v ponedeljek!
Meni je serija Stekleni prestol tudi zeloooo všeč.
Ampak gre :) Naslednji del pride že v ponedeljek!
Meni je serija Stekleni prestol tudi zeloooo všeč.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tole je epsko. Naravnost popolno, odlicno...:heart: Obozujem tvojo zgodbo in tebe. Punca obvladas!
Stekleni prestol, hm, ne poznam in se nisem brala, je pa zdaj zagotovo na seznamu knjig, ki jih moram prebrati.:wink:
Res znas opisovati tako custvene kot napete in postulovske prizore v zgodbi. Kapo dol!
Lahko recem, da je to ena najbljsih, ce ne celo najboljsa zgodba na Pisalnici.
Ze ves cas navijam za knjigo in se enkrat ti recem tole mora postati knjoga!
Komaj cakam nov del!
Lep dan in teden ti zelim,
Volley girl
Ps: 50 strani v Wordu? Uf, kapo dol se enkrat.
Stekleni prestol, hm, ne poznam in se nisem brala, je pa zdaj zagotovo na seznamu knjig, ki jih moram prebrati.:wink:
Res znas opisovati tako custvene kot napete in postulovske prizore v zgodbi. Kapo dol!
Lahko recem, da je to ena najbljsih, ce ne celo najboljsa zgodba na Pisalnici.
Ze ves cas navijam za knjigo in se enkrat ti recem tole mora postati knjoga!
Komaj cakam nov del!
Lep dan in teden ti zelim,
Volley girl
Ps: 50 strani v Wordu? Uf, kapo dol se enkrat.
0
Ja! Priporočam za branje. Našla boš pod mladinsko zbirko (mislim da 14-16+, ampak nisem prepričana) in upam da boš navdušena!
Hvala, tisočkrat hvala za tvoje pohvale <3
P.S.: Ja, 50 strani... navdušena sem :)
Hvala, tisočkrat hvala za tvoje pohvale <3
P.S.: Ja, 50 strani... navdušena sem :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Človek sploh ne ve kaj bi napisal, če je že vse povedal:joy:. Ampak bom vseeno.
Noro, cool, carsko, fenomenalno, izvrstno, obsedena sem s to zgodbo!!!!!
Noro, cool, carsko, fenomenalno, izvrstno, obsedena sem s to zgodbo!!!!!
0
Moj odgovor:
Ena punca13
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Teža
Jaz sem visoka 170 in imam 49kg .Vsi ki pravijo ,da sem presuha kaj naj ker hočem dobiti tudi malo na misični masi.stara sem pa 13
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
omg
lovammmmmmmmm:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::h
leeeepo:smiley:usec mi je:stuck_out_tongue_closed_eyes: