Osebi, ki sta me gledali sta žareli kot sonce. Kot... Sunset.

Ali je nekaj bilo zelo narobe, da se je vžgala ali pa se je ujezila in nadme poslala njiju. Temna kapuca je vsakemu pokrivala obraz. A ni bila temna kot moje tema ampak temna in svetla. Kaj za Deatharrow se dogaja? Premaknila sta se bliže. Glasno sem zaklel. Njuno premikanje je bilo popolno, urjeno tisočletja. Težko ju bo zmagati. Dva na ena. Prekleto. Danes pa res niso bile sence z menoj.
Približal sem se jima kolikor sem si upal in pogledal v tla. S tem sem jima dal sekundo prednosti za napad, in res sta ugriznila v vabo. Napadla sta me jaz pa sem ju s ščitom iz utekočinjene teme odbil stran. Enemu je kapuca zdrsnila iz glave.
Mile a stroge oči, bele a črne, lasje kakor utekočinjena smrt a obenem življenje, na obrazu nasmeh a morilska umirjenost, ustnice blede in polne, trde na pogled in mehke na otip, telo napeto a obenem sproščeno. Violent. Nisem moral dihati, srce se mi je ustavilo in črne solze so si počasi utirale pot po mojem obrazu.
Kaj za Deatharrow je Sunset naredila Violentu? Violent se ne pusti nikomur nadzorovati, nikomur ne dovoli, da bi se ga dotaknil. Nikomur. Komaj meni. A to bi lahko bil odgovor zakaj mi mesece ni odgovarjal. A kaj se je zgodilo z Deatharrow?
In odgovor sem dobil deset sekund pozneje ko me je drugi udaril v rebra in vrgel na tla s tem pa odkril obraz.
Deatharrow. Deatharrow in Violent. Kako za Temo se je kdorkoli približal njima dvema? Niti uš se jima ne more pribižati. Zdaj pa stojita pred mano kot uročena?!
Kaj za vse varuhe sem storil Sunset? Kaj sem storil njima. Je to maščevanje, ki ga je skrbno načrtovala leta, mogoče stoletja?
Stal sem pred njima. Obraz sem imel zapackan od črnih solz. A onadva sta le stala pred mano, uročena in upadlih obrazov. Nista jedla že več mesecev.
Srce se mi je paralo a haladij v rokah se je širil in bil pripravljen da se kovina napije krvi.

Violent
Videl sem čez sij. Videl sem čudovitega bledopoltega fanta, ki me je gledal z bolečino. Gospodarica mi je ukazala naj ga napadem a moja razparana duša me je opozorila, da ne naredim te napake. Stal sem tam in se držal pri miru. Spet sem dobil ukaz a sem se uprl. Ukaz. In tako me je podrlo. Skočil sem nanj in ga zbil naravnost na pepelnata tla. Z nogo sem pritisnil njegov obraz, da se je dotaknil pepela in mu ga s tem umazal. Trudil sem seobladovati a je prišel nov sunek. Upor je popustil in vsak udarec, ki sem mu ga zadal sem zadal sam s svojo voljo. Brcnil sem ga v rebra, da je zakričal od bolečine, a ne od bolečine udarca v rebra ampak od bolečine v srcu. Osebo, ki sem neusmiljeno udarjal sem nakoč imel rad.
Požrl sem misli in z nogo poslal ves zrak iz njegovih pljuč. Pustil si je omedleti in tako nama olajšal nalogo, ki sva jo dobila-zasužnji Varuha lune in zvezd.