Živjo! Novo nadaljevanje zgodbe :slight_smile::grin: upam da vm bo všeč :kissing_heart::hearts:
-----------------------------------------------------------------------------------------------

:four_leaf_clover: 9. POGLAVJE : IZGUBLJENA

Po dolgem teku sta Anja in Kaja prisopihali na Manjši travnik. Spuščal se je po polovici hriba navzdol, drugo polovico pa je pokrival gozd, ki se je vzpenjal po hribovitem pobočju. Vrgli sta se po tleh. Hladni nočni veter jima je pihal okoli ušes, nočni zrak pa razžiral pljuča. Sveža rosa, ki se je nabrala na travnih bilkah jima je močila obleke.
Kaja je zadrgetala. Zeblo jo je, a ji je bilo hkrati vroče. V notranjosti telesa jo je neprijetno mrazilo. Počutila se je krivo, da taborjenje ni šlo po načrtu, navsezadnje je bila to njena ideja. Globoko v sebi je spet začutila majhno kepo. Pogoltnila jo je in poskušala odmisliti.
Pritekla je še Arina in se kot mrtva zgrudila na tleh.
"Snegine veščine," je pomislila Kaja.
Ležale so v tišini in poslušale veter, ki je premikal krosnje visokih smrek. V daljavi se je spet oglašal lisjak. Če si dobro prisluhnil si lahko slišal tudi tuljenje lačnih šakalov.
"Poglejte!" je nenadoma rekla Arina in pokazala na belo - rumeno črto, ki se je vila po dolini približno kilometer stran od njih.
"Cesta!" sta vzkliknili Anja in Kaja.
"To še ni vse," je dejala Arina. "Osvetljena je, kar pomeni, da je to glavna cesta,"
"Gotovo je spodaj vas," je rekla Anja.
"No kakorkoli, mislim da bi si morale počasi poiskati ležišča. Za nami je naporno popoldne," je zaspano rekla Kaja.
"Prav imaš," je pripomnila Anja. "Na srečo smo vse ušle divji svinji,kar je gotovo lepa izkušnja.
Kaja se je razgledala okoli. Arina, Anja, Olj... "Čakaj malo, kje pa je Olja!" je nenadoma vzkliknila.
Anja in Arina sta pogledali okoli sebe. "Olja!" sta vzkliknili.
"O ne!" Kaj če jo je... jo je p-požrla d-divja svinja?" je napol v joku izdavila prestrašena Arina.
"Gotovo se je rešila," se je skušala pomiriti Anja.
"Mogoče pa v temi ni videla poti in je zavila nekam v goščavo," je previdno rekla Kaja.
"Kaj pa če se je spotaknila ob kakšno korenino ali palico, ki je ležala na tleh in se poškodovala?" je vprašala Anja.
"Ali nahrbtnik," je pripomnila Arina in besno pogledala Kajo.
"Moramo ponjo!" je rekla Anja in že začela teči nazaj proti goščavi, ko jo je Kaja zadnji hip ujela.
"Si nora?! Divja svinja je lahko kjerkoli!" je rekla.
"Kaja ima prav," je pripomnila Arina.
"Ampak ... Ampak saj je ne bomo kar..."
"Ne skrbi. Ne bomo je kar pustile. Jutri zjutraj jo bomo šle iskat. Zdaj bi se samo izgubile. Paše vidljivost je res zelo slaba. Raje pripravimo šotor ter spalne vreče in se kar tukaj utaborimo,":kissing_heart::slight_smile::four_leaf_clover:
Anja je zavzdihnila, nato pa prikimala. "Kaja? Si ti nosila šotore in spalne vreče?"
Kaja je nedolžno pogledala Anjo in rekla : "Žal ne. Imela sem jih, pa so bile med begom pretežke..."
Anja se je z roko udarila po glavi. Spati bodo morale na mokrem navzdol nagnjenem travniku, v tem nočnem hladu, obkrožene z divjimi zvermi, medtem ko je njihova prijateljica, sama, izgubljena globoko v gozdu?
Ulegle so se na travnik. Čeprav si niso mislile, so v hipu zaspale. Nisoslišale korakov, ki so se jim približevali, ne zvokov motornega vozila, ki je zapeljalo na travnoto pobočje. Niti sanjalo se jim ni kaj vse jih še čaka.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Upam da je bla OK zgodba, ce jo preberete plis kej napište
Čav