Ella Turner's P. O. V. (point of view)
Moj voziček se je prebijal čez množico bunkeljnov in čarovnikov, ki so hodili v vse strani in težko si se premikal. Končno sem se zrinila do magičnega stebra, ki je odpiral vhod na 9 in ¾. Stekla sem skozenj in prišla na drugo stran postaje King's Cross. Na magično stran.
"Mami, piši mi dvakrat na mesec, ne vsak dan. RAZEN, če ti napišem drugače," sem ji dejala.
Ally se mi je nasmehnila in pokimala. Vesela sem bila, da je ona moja mama, saj večina bunkeljskih mam, ki se poroči z čarovniki ne bi razumela, da otroka ne bo doma, ker bo na čarovniški akademiji. Ampak moja mama ni taka. Oči večkrat pravi, da se je ravno zato poročil z njo. Ker je drugačna. Lahko bi bila čarovnica. Celo povabili so jo na čarovniško akademijo, a je njeni trmasti starši tja niso pustili. Ko so prišli ponjo, pa so starši rekli, da jo bodo oni peljali tja. A je niso in jo raje vpisali v neko bunkeljsko šolo. Ampak ko je postala polnoletna je pobegnila na Prečno ulico ter si kupila palico. Ko sta se z očkom spoznala, jo je naučil čarati. Tako je bila presrečna, ko so me povabili na Bradavičarko.
Nasmehnila sem se očetu. Od nekdaj je spoštoval moje odločitve. To mi je bilo na njem najbolj všeč.
"Se vidimo med počitnicami!" sem še zaklicala in se pomešala med svojimi vrstniki.
Gneči sem se izognila v prvi kupe, ki je bil prazen. V njem je sedelo dekle s svetlečimi zelenimi očmi in pegami na obrazu. Njeni rdečkasti lasje so ji prosto padali čez ramena.
"Lahko prisedem?" sem negotovo postala pri vratih.
"Seveda, ti kar," prijazno se mi je nasmehnila. " Mimogrede, ime mi je Lily."
"Ella." sem ji pokimala.
"Koliko si stara?" sem jo vprašala. Dajala je vtis odločnosti, dobrote in poguma. Oddajala je nevidno toploto domačnosti. Nisem samo mislila, ampak vedela, da bo pristala v Gryfondomu.
"Enajst, pa ti?" je odvrnila.
"Enako," toplo sem se ji nasmehnila, ko je na vrata kupeja potrkal črnolas fant z sivimi očmi, ki so se svetlikale na dober čuden način.
Ko sem bolje pogledala, sem opazila, da so za njim še trije fantje. Odprl je vrata kupeja in vprašal: "Se lahko vsedemo sem? Vsi ostali kupeji so polni."
Z Lily sva se spogledali in skomignili z rameni. "Ja, seveda!" sem navsezadnje rekla. Z Lily sva se jim predstavili.
"Jaz sem Sirus Black," je rekel tisti, ki je potrkal. Mislila sem si: "Še en Blackov? Naj me koklja brcne, če je to eden njihovih usekancev, ki so mahnjeni na čistokrvnost."
Moje misli je prekinil fant z črnimi lasmi, igrivimi rjavimi očmi in očali. "James Potter." Nasmehnil se je in pogledal naslednjega.
"Remus Lupin," je dejal fant z peščeno rjavimi lasmi in zelenimi očmi, ki so se na vsake toliko nervozno zagledale v tla ter se nervozno nasmehnil. Če ne drugega je vsaj njegov nasmešek na temu opraskanem obrazu lep.
"Meni pa je ime Peter Pettigrew," je pripomnil blondinec z vodno modrimi očmi.
Ko smo se vsi predstavili, so se vsedli na eno stran, jaz pa sem sedla k Lily. Zasanjano sem gledala skozi okno in nihče me ni motil, saj smo sedeli v tišini. Čez nekaj časa sem začutila pogled na sebi, a ravno ko sem želela pogledati, kdo je to, sem zaslišala glas gospe z vozičkom napolnjenega s sladkarijami. In ne delajmo si utvar; sladkarije so najslajša stvar na svetu.
"Zdravo ljubčki, boste kaj z vozička?" Prijazno nas je pogledala, zaradi česar je Remus malce zardel.
Sirius je iz žepa potegnil zlatnik: "Nekaj čokoladnih žab prosim." Jaz sem iz nahrbtnika izvlekla par lizik, ki sem jih naredila doma in zmajala z glavo. Ostali so ravno tako odkimali, gospa pa je odpeljala naprej.
"Bo še kdo liziko?" sem jih vprašala. "Zastonj je." Vsi so navdušeno pokimali, zato sem iz žepa nahrbtnika vzela še preostale in jih razdelila.
"V kateri dom želite iti?" je nenadoma kot strela z jasnega vprašal Sirius.
Malo sem pomislila in nazadnje rekla: "Najraje bi šla v Gryffondom, a če bi mogla zbirati med drugimi domovi bi izbrala Drznvraan."
Naslednja je spregovorila Lily: "Isto kot Ella."
"Mogoče moja družina res pričakuje, da bom postal Spolzgadovec a me iskreno to kar malo odbija. Raje grem v Gryfondom, kot da gnijem tam z tistimi usekanimi Spolzgadovci," je prijavil Black, zaradi česar sem si očitala, da imam tako obupne predsodke.
"Meni je vseeno, samo da bom s prijatelji," je dejal James in s pogledom neopazno premeril Lily, ki so se ji v oči ujeli sončni žarki, zaradi česar je bila videti še očarljivejša.
"Gryfondom," je rekel Remus, Peter pa je v odobravanju pokimal.
Vedela sem, da bo danes poseben dan.
*-*
To sem že objavljala pod The right way zdaj pa sem spremenila večino in also, za tiste ki ne veste: JAZ SEM SOAMIJ, ampak se nisem mogla s tem ne vem zakaj vpisati zato sem preprosto uporabila to ime.
Moj voziček se je prebijal čez množico bunkeljnov in čarovnikov, ki so hodili v vse strani in težko si se premikal. Končno sem se zrinila do magičnega stebra, ki je odpiral vhod na 9 in ¾. Stekla sem skozenj in prišla na drugo stran postaje King's Cross. Na magično stran.
"Mami, piši mi dvakrat na mesec, ne vsak dan. RAZEN, če ti napišem drugače," sem ji dejala.
Ally se mi je nasmehnila in pokimala. Vesela sem bila, da je ona moja mama, saj večina bunkeljskih mam, ki se poroči z čarovniki ne bi razumela, da otroka ne bo doma, ker bo na čarovniški akademiji. Ampak moja mama ni taka. Oči večkrat pravi, da se je ravno zato poročil z njo. Ker je drugačna. Lahko bi bila čarovnica. Celo povabili so jo na čarovniško akademijo, a je njeni trmasti starši tja niso pustili. Ko so prišli ponjo, pa so starši rekli, da jo bodo oni peljali tja. A je niso in jo raje vpisali v neko bunkeljsko šolo. Ampak ko je postala polnoletna je pobegnila na Prečno ulico ter si kupila palico. Ko sta se z očkom spoznala, jo je naučil čarati. Tako je bila presrečna, ko so me povabili na Bradavičarko.
Nasmehnila sem se očetu. Od nekdaj je spoštoval moje odločitve. To mi je bilo na njem najbolj všeč.
"Se vidimo med počitnicami!" sem še zaklicala in se pomešala med svojimi vrstniki.
Gneči sem se izognila v prvi kupe, ki je bil prazen. V njem je sedelo dekle s svetlečimi zelenimi očmi in pegami na obrazu. Njeni rdečkasti lasje so ji prosto padali čez ramena.
"Lahko prisedem?" sem negotovo postala pri vratih.
"Seveda, ti kar," prijazno se mi je nasmehnila. " Mimogrede, ime mi je Lily."
"Ella." sem ji pokimala.
"Koliko si stara?" sem jo vprašala. Dajala je vtis odločnosti, dobrote in poguma. Oddajala je nevidno toploto domačnosti. Nisem samo mislila, ampak vedela, da bo pristala v Gryfondomu.
"Enajst, pa ti?" je odvrnila.
"Enako," toplo sem se ji nasmehnila, ko je na vrata kupeja potrkal črnolas fant z sivimi očmi, ki so se svetlikale na dober čuden način.
Ko sem bolje pogledala, sem opazila, da so za njim še trije fantje. Odprl je vrata kupeja in vprašal: "Se lahko vsedemo sem? Vsi ostali kupeji so polni."
Z Lily sva se spogledali in skomignili z rameni. "Ja, seveda!" sem navsezadnje rekla. Z Lily sva se jim predstavili.
"Jaz sem Sirus Black," je rekel tisti, ki je potrkal. Mislila sem si: "Še en Blackov? Naj me koklja brcne, če je to eden njihovih usekancev, ki so mahnjeni na čistokrvnost."
Moje misli je prekinil fant z črnimi lasmi, igrivimi rjavimi očmi in očali. "James Potter." Nasmehnil se je in pogledal naslednjega.
"Remus Lupin," je dejal fant z peščeno rjavimi lasmi in zelenimi očmi, ki so se na vsake toliko nervozno zagledale v tla ter se nervozno nasmehnil. Če ne drugega je vsaj njegov nasmešek na temu opraskanem obrazu lep.
"Meni pa je ime Peter Pettigrew," je pripomnil blondinec z vodno modrimi očmi.
Ko smo se vsi predstavili, so se vsedli na eno stran, jaz pa sem sedla k Lily. Zasanjano sem gledala skozi okno in nihče me ni motil, saj smo sedeli v tišini. Čez nekaj časa sem začutila pogled na sebi, a ravno ko sem želela pogledati, kdo je to, sem zaslišala glas gospe z vozičkom napolnjenega s sladkarijami. In ne delajmo si utvar; sladkarije so najslajša stvar na svetu.
"Zdravo ljubčki, boste kaj z vozička?" Prijazno nas je pogledala, zaradi česar je Remus malce zardel.
Sirius je iz žepa potegnil zlatnik: "Nekaj čokoladnih žab prosim." Jaz sem iz nahrbtnika izvlekla par lizik, ki sem jih naredila doma in zmajala z glavo. Ostali so ravno tako odkimali, gospa pa je odpeljala naprej.
"Bo še kdo liziko?" sem jih vprašala. "Zastonj je." Vsi so navdušeno pokimali, zato sem iz žepa nahrbtnika vzela še preostale in jih razdelila.
"V kateri dom želite iti?" je nenadoma kot strela z jasnega vprašal Sirius.
Malo sem pomislila in nazadnje rekla: "Najraje bi šla v Gryffondom, a če bi mogla zbirati med drugimi domovi bi izbrala Drznvraan."
Naslednja je spregovorila Lily: "Isto kot Ella."
"Mogoče moja družina res pričakuje, da bom postal Spolzgadovec a me iskreno to kar malo odbija. Raje grem v Gryfondom, kot da gnijem tam z tistimi usekanimi Spolzgadovci," je prijavil Black, zaradi česar sem si očitala, da imam tako obupne predsodke.
"Meni je vseeno, samo da bom s prijatelji," je dejal James in s pogledom neopazno premeril Lily, ki so se ji v oči ujeli sončni žarki, zaradi česar je bila videti še očarljivejša.
"Gryfondom," je rekel Remus, Peter pa je v odobravanju pokimal.
Vedela sem, da bo danes poseben dan.
*-*
To sem že objavljala pod The right way zdaj pa sem spremenila večino in also, za tiste ki ne veste: JAZ SEM SOAMIJ, ampak se nisem mogla s tem ne vem zakaj vpisati zato sem preprosto uporabila to ime.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw, obožujem to zgodbo! Čisto si me potegnila notri!
1
I love book
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimivo že 4 leta iščem nekaj podbnega:heart_eyes::money_mouth::money_mouth::money_mouth::stuck_out_tongue::stuck_out_tongue::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_winking_eye::stuck_out_tongue_winking_eye:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super, zelo doživeto, great:ok_hand:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!! samo dve stvari: James ima črne lase Lily pa čeprav so v filmu modre originalno zelene.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Woooooooooooowwwwwwww. Kaaaaaaaaaakkkkkkkoooooooooo jjjjjeeeeew tttttooooooooo kuuuuuuuuullll. Fuul dobra zggggoooooooddddddbbbbbbbbbaaaa je. Take zgodbe mam najrajši  :grinning::relaxed::upside_down:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!
lahko prebereš mojo zgodbo temna magija. hvala če boš
lep večer
lahko prebereš mojo zgodbo temna magija. hvala če boš
lep večer
1
Crazy Girl
Sem že😉
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
perfect
1
WinterNight
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul. Spremljam.
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica