10. NOVEMBER
Ta knjiga je še bolj zanimiva, kot sem mislila! Poleg tega je tudi zelo poučna. Kar poglejte, kaj sem se naučila:
- Nikoli ne zaupaj osebi z večbarvnimi lasmi.
- Blondinkam je pomembno, kakšno znamko avtomobila ima njen fant.
- Ko nekam zamudiš, se na glas opraviči.
- Pri rokovanju močneje stisni roko.
- V operi bodi pripravljen na nenavadne pričeske in oblačila.
Vem, da to res niso življenske pomembne lekcije, a ...
Moj telefon zvoni. Presenečeno ga vzamem v roke in zagledam Alexovo telefonsko številko. Zakaj bi me klical zdaj, ko je pri njemu že ura deset? Ponavadi gre spat že ob pol devetih.
"Alex, je kaj narobe?" ga vprašam, ko potrdim klic.
"Še dobro, da sem te dobil, Isabella," z velikim olajšanjem odvrne. "Ne vem, kaj naj naredim. To ni več normalno, res ni."
"Kaj pa je?" rečem z zaskrbljenim glasom.
Alex zavzdihne, nato pa začne pripovedovati: "Atija spet ni doma. Rekel je, da mora iti na šefovo zabavo in da bo doma ob osmih, pa je zdaj ura že deset. In spet je imel na sebi obleko kot takrat, ko si ga klicala."
"Šefovo zabavo?" sumljivo ponovim. "Mar je ni imel zadnjič?"
"Točno! Zdaj vidiš, zakaj pravim, da to ni več normalno."
Nekaj trenutkov tišine izkoristim za premislek. Nato pa odgovorim: "Ampak kam bi lahko šel tak, če ne na šefovo zabavo, Alex?"
"Ne vem kam," skomigne. "Ampak definitivno se mi je zlagal. Ni na šefovi zabavi."
"Poglej, pojdi spat, govo ..."
"Moram iti, Isabella," me prekine Alex, "saj je ati doma. Adijo!"
Jezno odložim telefon na kuhinjski pult. Zakaj se Frank laže? Kam je v resnici šel? Zakaj se je tako lepo oblekel?
Oh, kako si želim, da bi vedela odgovore na ta vprašanja. A najbolj me boli za Alexa. Njegov pravi oče je in laže mu kot ... kot ne vem kaj.
Prekleto. Se mi mora res to dogajati dan pred mojim rojstnim dnevom? Vsaj Johnovo knjigo imam.