31. DECEMBER
Takega zadnjega dneva v letu si nisem nikoli želela. Ne vem, če bi ga privoščila največjemu sovražniku.
Moški, ki ga ljubim z vsem srcem in dušo, me je pustil. Verjetno je prav v tem trenutku v strastnem silvestrskemu poljubu in sploh ne ve več, kdo sem jaz. Medtem pa jaz sedim sama v svoji sobi in gledam v darilo, ki ga mi je dal za moj rojstni dan.
Srebrna zapestnica z zlatim zvezdnim utrinkom je bilo najlepše darilo, kar sem ga kdaj dobila. Nosim jo prav vsak dan, odkar me je zapustil. In vsakič, ko je pogledam, se mi v mislih prikaže on. Te modre oči, ki me spominjajo na morje. Ta nasmeh kot iz filma ... O, to je pretežko za napisati.
Seveda pa to ni moj edini problem. Ne, moje življenje že ni tako rožnato, da bi imela le en problem. Še en je, in sicer Frank s svojim presenečenjem, ki je bila pravzaprav punca, ta pa ga je po najini krivdi z Alexom pustila. Frank je zdaj tako jezen, da se pogovarjamo le, ko se dogovarjamo, kdo bo umil posodo. To velja tudi za danes.
Zdi se mi, kot da vsi trije v hiši bijemo novo vojno. Z Alexom sva se povezavala proti Franku, ta pa se bori proti nama. Za zdaj je še neodločeno, saj se ni zgodilo nobena večja *b*bitka*b*.
Se temu sploh lahko reče počitnice? Jaz jih ne bi poimenovala s tako besedo.
*
Silvestrska večerja je letos potekala v tišini. Edina stvar, ki je vsaj malenkostno in za kratek čas oddajala zvok, je bila nalivanje pijače. To pa je bil šampanjec in sok za Alexa.
Seveda pa take tišine nisem prenesla. Saj je vendar silvestrovo! Morali bi se pogovarjati in smejati. "Frank," sem razbila led in dobila presenečen pogled s strani mojega nadomestnega očeta. "Zakaj se moramo igrati vojno?"
"Igrati kaj?" je v smehu odvrnil Frank. Ni me razumel, zato sem mu razložila mojo teorijo o vojni v naši hiši.
"Prav ima!" se oglasi Alex.
Frank odloži kozarec z vinom in vstane ter vzdihujoče začne gledati skozi okno. "Vama ni logično? Vse to?" vpraša.
"Če misliš, da je logično to, da naju obtožuješ ..."
Frank se obrne in me nameni jezen pogled. Priznam, da sem se ga malo ustrašila. "Ni logično? Zaradi vaju sem izgubil žensko, ki sem jo ljubil!"
"Res? Kaj pa sva naredila? Ji odstranila ves make-up, kar bi bilo sicer nemogoče?"
Alex se ob moji pripombi zasmeje. Frank pa to presliši in nadaljuje: "Za božič je Alex v joku stekel v sobo, ti pa si bila pri kosilu vsa trmasta. Sta pomislila, kako se je reva ob tem počutila?"
Zasmejem in se odgovorim: "Dokler je imela
jezik v tvojih ustih, je zgledala veliko več kot v redu." Frank jezno sede nazaj na stol. "Resno, Frank, kako lahko ljubiš njo? Navadna nesramna mrha je, ki išče pozornost pri nedolžnih moš ..."
"Ni mrha," odvrne Frank s stisnjimi zobmi, zopet vstane in nato zapusti prostor.