Nekoč, za tremi jezeri, tremi dolinami in tremi nevihtami...
...je živel kralj. Imel je tri prečudovite hčerke, ki jih je imel najraje na svetu.
Vsaki hčerki je za trinajsti rojstni dan podaril nekaj posebnega. Ko je prva hčerka dopolnila trinajst let, ji je oče podaril mošnjo, ki je vedno polna cekinov. Tako je vedno lahko kupila karkoli si je zaželela.
Ko je čez tri leta druga princesa dopolnila trinajst let, ji je kralj podaril zlato ribico, ki ti izpolni neskončno želj. Tako si je lahko zaželela kar ji je srce poželelo.
In ko je čez tri leta še zadnja, najlepša in najmlajša hčerka, ki jo je imel kralj še raje kot drugi dve, dopolnila trinajst let, ji je oče podaril knjigo. Staro zaprašeno knjigo z rdečimi platnicami. Hčerka je bila razočarana, saj sta drugi dve sestri dobili boljše darilo. Kralj je to takoj opazil in ji rekel, da bo videla, da knjiga dela čudeže.
In res, po zabavi je iz radovednosti odprla knjigo. Začela jo je brati. Brala je in brala, dokler je knjiga ni potegnila vase! Princesa je prišla v pravljico! In ko je bilo pravljice konec, je hčerko knjiga spet posrkala v resničnost. Princesa je bila navdušena!
In tako je hodila in hodila po pravljicah. Postala je pametna in razgledana, da ni bilo nobenega bolj modrega smrtnika na svetu.
Kmalu se je seveda tudi poročila in dobila tri prečudovite hčerke, ki jih je imela najraje na svetu.
Ampak najljubša ji je bila najmlajša hčer. Ko je dopolnila svoj trinajsti rojstni dan, ji je mama podarila knjigo. Staro zaprašeno knjigo z rdečimi platnicami. Rekla ji je: "Kdor ima neskončno mošnjo cekinov, postane prevzeten in tekmovalen, Kdor ima zlato ribico, postane precej domišljav. Kdor pa ima to knjigo, pa postane radoveden, iznajdljiv in skromen. Pomni, ta knjiga dela čudeže."