Pisalnica
Hej!
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Moj odgovor:
ihatemyparents
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
mommy issues
moja mami me ves čas kopira in če ji kej ni všeč me sam začne guilt trippat in ne sam mene, tko vse okol nje....in kr hoče me obrnt prot ljudem k jih ona nemara. in enkrat sm ji povedala, da ful sovražm ko to dela in zdej kuha mulo in se mi tko ful prisiljeno smeji v faco medtem ko mi daje neka randomass stroga pravila, ker upa da bom kao neki spoznala kok je ona dobra do mene, in jst ne morm več žvet s temu ker ona vse spremeni v svoj nek osebni šov. in itak da ljudje vedno padejo na njene fore, ker v javnosti ima pa itak ta perfect mom act.
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(54)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(74)
Nič posebnega , že vse vem.
(35)
