Po dobrih petnajstih minutah sedenja v nelagodni tišini se avtobus vstavi in vsi se poženemo skozi vrata, da se pripravimo na pouk. Ko sva z Eliasom pri najnih omaricah se končno odločim, da prekinem tole tišino in mu rečem ''Se veseliš drugega leta?''
Pogledal me je, se nasmehnil in rekel ''Kako se nebi veselil še enega leta v šoli mojih sanj z mojo najboljšo prijateljico ob sebi? Pa še letos se bom pridružil matematičnemu krožku tako, da sem še bolj vesel za vse skupaj.'' Nasmehnem se in olajšano izdihnem saj je tišina minila in pogovor teče napej. Noben od naju ne omenja tistega na avtobusu ampak oba veva, da razmišljava o tem. Nikoli nisem čutila več kot prijateljstva do njega in on tudi ne. No vsaj ne, da bi vedela. Ampak to bi mi pa ja povedal, saj sva najboljša prijatelja. Kajne?
Ko se vsi učenci zberemo v avli ravnateljica Williams začne svoj govor o novem učnem sistemu in razporeditvi prvih letnikov. Ne predstavljam si, da nisem več med njimi temveč med starejšimi dijaki po katerih se bodo zgledovali. Mene sicer niso dodelili za vodiča ampak Eliasa so. Danes in jutri po nadzoroval skupino učencev iz 1.B in pri tem mu bom seveda pomagala kot mu bom le lahko. Sicer nisem ena izmed pridnih učenk ampak imam zgledne ocene in nimam težav z učenjem. Razen pri matematiki, ki pa itak nobenemu ne gre tako, da se zaradi tega ne živciram ravno. Rada bi pa prišla na Univerzo v Greenwichu saj je tja hodila tako moja mami kot babi. Rada bi odprla svojo trgovino z starim pohištvom in oblekami. Elias seveda cilja na Harvard. Sanja o tem, da postane slaven odvetnik in, da zastopa pomembne ljudi na sodiščih. Zdijo se mi super vse do dela ko se bova mogla posloviti in se vsak vseliti na drug konec države. Prepričana sem, da se bo težko posloviti saj se ne spomnim, da bi kdaj preživela več kot 6 dni na razen ko sem imela vodene koze. Še to sva se videla saj je prihajal pred okno moje sobe in sva se nato skozenj tudi pogovarjala.
Po uri in pol poslušanja o disciplini in o tem, da je šola kraj za učenje smo se končno odpravili v razred. Malo se mi je vrtelo a zato se nisem zmenila saj sem iskala Eliasa. Sklenila sem, da je verjetno že pre mano stekel za učiteljico Adams. Posedli so nas in ugotovila sem, da ob meni ni Eliasa. 15 minut sem se spraševala kje je dokler ni vstopil v razred, se profesorici opravičil in na njeno mizo odložil sporočilo, ki ga je zanjo napisala ravnateljica. Sedel je poleg mene in rekel ni niti besedice do konca ure. ''A si ti v redu? Ni te bilo 15 minut in ko se končno pojaviš ne govoriš z mano.''mu rečem z močnim tonom, ki ga nisem niti nameravala uporabiti. Pogledal me je in rekel ''Samo Lilly iz prvega letnika sem pomagal do učilnice in nato srečal ravnateljico, ki mi je dala listek za učiteljico. Ni se ti treb razburjati za vsako stvar no. Kako se boš šele razburila, ko bom odšel na Harvard?''
Stemnilo se mi je pred očmi in zadnje kar slišim preden izgubim zavest je Eliasov glas, ki kriči moje ime.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hej hoj!:smile:
To je drugi del moje zgodbe. Upam, da vam je bil všeč.:upside_down:
Love yall:heart_eyes:
Vaša Disney<3