Zjutraj, ko so se zbudili, je bilo slabo vreme. Deževalo je. Ko je oče pogledal skozi okno, je videl, da so vrata zaprta. Šel je ven in jih poskušal odpreti. Ni se mu posrečilo. Dež se je s časoma samo še okrepil. Vlekel je za kljuko in se upiral ob tla. A vse zaman. Kače so se na srečo poskrile v luknje, na suho. Ko je prišel v hišo, sta ga z uprašujočimi pogledi čakali žena in hči. S težkim srcem jima je povedal, da jih je nekdo zaklenil in da so postali njegovi ujetniki. Dan je mineval počasi in težavno, saj si oče ni mogel odpustiti, da se jim je to pripetilo. Za naporno nočjo, je spet posijalo sonce in z njim novi dan. Ko se je družina prebudila, so zaslišali zvonec, ki je bil eden rekih. Oče je odprl vrata in za njimi zagledal neznanca.Dobrodušno jih je pozdravil. Bil je visok in vitek. Nosil je očala z okroglimi stekelci in kratko pristrižene lase ter malce prkogled pogled. Zaželel jim je dobro jutro. Oče mu je odzdravil. V njegovem tonu se je dalo razbrati veliko presenečenja, saj tega nikakor ni pričakoval. Tujec mu je povedal, da mu je ime Rihard in je njegov novi sosed. Oče ga ni razumel. Rihard mu je razložil, da je videl oglas za stanovalje v vili in da tudi sam išče streho nad glavo, saj mu je njegovo vzel njegov bratranec. Oče mu n mogel reči ne, saj je poznal oliko in je vedel, da se nima smisla prepirati. Tujca je spustil naprej. Ko je Rihard vstopil, si je na obešali za oblašila lično obesil svoj skrbno zlikan suknjič in klobuk. Iz veže ga je oče odpeljal v kuhinjo, kjer sta ga čakali žena in Emma. S težavo jima je razložil kakšna je situacija. Nato je odpeljal tujca v njegove prostore kjer se lahko udomači. S tujcem pa je v hišo prišlo tudi ogromno drugih težav.