zelo bi se zahvalila bralcem mojih zgodb in dragon girl za vse nasvete hvala tu imate nov del.
<3
"dvojčici sva!?" sem presenečeno vzkliknila"mislim da je ura 5 vsaj moja ura tako kaže."sem rekla. "ampak ni. tu se vsem napravam zmeša... celo kompasom..."je odgovorila. "mislim pa da je ura že 11 zvečer."je rekla.
"ne ni"
"pa je"
"pa ni "
"pa je"
"kako to veš"
"lepo"
"Čakaj; slišiš?"
"ja volkodlaki"
"BEŽI!!!!" sva zavpili v en glas.
ampak po moje ni ura 11:two_women_holding_hands::triumph:
spremenili sva se da nama bi bilo lažje teči.
"Aaaaa Kate!" je zavpila en volkodlak jo je pograbil. njegove oči so bile rdeče in kožuh druskasto rjav a bil je strašen ( aja mene je klicala Kate).
odločila sem se da jim bom sledila.
oni:
' šef zakaj nismo vzeli dekleta podibnega volkodlakom?'
'zdaj je volk, ampak če jo zvabimo h nam bomo meli dve namesto ene. be pozabi če ne bi bilo Liama bi bila naša čeprav ima kri volka in volkodlaka.'
jaz:
sedaj sem morala paziti kam sem šla bili so pripravljeni videla sem jih kako so se spremenili v bratate moške z ščiti z znakom volkodlaka....
počakala sem da so se utaborili in zaspali. Noelle so pustili privezano na drevo kot prašiča ki ga moraš speči:pig2::poultry_leg:
odtihotapila sem se do nje in jo odvezala. še dobro ta tile niso pametni sem si mislila.
ko sva bili že kilometer iddaljeni od taborišča je Noelle spregovorila " hvala, sestrica. vse sem slišala najin očka je bil volkodlak in mama volk in ker smo tebe že registrirali v volka ne moraš biti volkodlak. prepozna se ti pa po spreminjajoči barvi oči."je rekla."lepo da si spet nazaj zdaj pa greva!" sem ji siknila. šli sva
upam da vam je všeč.
LGW:stuck_out_tongue_winking_eye::sunglasses:
<3
"dvojčici sva!?" sem presenečeno vzkliknila"mislim da je ura 5 vsaj moja ura tako kaže."sem rekla. "ampak ni. tu se vsem napravam zmeša... celo kompasom..."je odgovorila. "mislim pa da je ura že 11 zvečer."je rekla.
"ne ni"
"pa je"
"pa ni "
"pa je"
"kako to veš"
"lepo"
"Čakaj; slišiš?"
"ja volkodlaki"
"BEŽI!!!!" sva zavpili v en glas.
ampak po moje ni ura 11:two_women_holding_hands::triumph:
spremenili sva se da nama bi bilo lažje teči.
"Aaaaa Kate!" je zavpila en volkodlak jo je pograbil. njegove oči so bile rdeče in kožuh druskasto rjav a bil je strašen ( aja mene je klicala Kate).
odločila sem se da jim bom sledila.
oni:
' šef zakaj nismo vzeli dekleta podibnega volkodlakom?'
'zdaj je volk, ampak če jo zvabimo h nam bomo meli dve namesto ene. be pozabi če ne bi bilo Liama bi bila naša čeprav ima kri volka in volkodlaka.'
jaz:
sedaj sem morala paziti kam sem šla bili so pripravljeni videla sem jih kako so se spremenili v bratate moške z ščiti z znakom volkodlaka....
počakala sem da so se utaborili in zaspali. Noelle so pustili privezano na drevo kot prašiča ki ga moraš speči:pig2::poultry_leg:
odtihotapila sem se do nje in jo odvezala. še dobro ta tile niso pametni sem si mislila.
ko sva bili že kilometer iddaljeni od taborišča je Noelle spregovorila " hvala, sestrica. vse sem slišala najin očka je bil volkodlak in mama volk in ker smo tebe že registrirali v volka ne moraš biti volkodlak. prepozna se ti pa po spreminjajoči barvi oči."je rekla."lepo da si spet nazaj zdaj pa greva!" sem ji siknila. šli sva
upam da vam je všeč.
LGW:stuck_out_tongue_winking_eye::sunglasses:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo, nekajzagotovo bo iz tega. Že čakam nov del!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O waw. Zelo zanimiva zgodba. Samo še en predlog bi rada dala.
1. Preden objaviš za vsak slučaj preveri napake v zgodbi. Včasih napišeš naprimer "be" Namesto "ne"
2. Vmes med zgodbo si pa napisala v oklepaju (aja mene je klicala Kate) In to me tudi malo moti... To bi lahko vključila v zgodbo naprimer: a bil je strašen. Klicala me je Kate zato sem se zdrznila šele po nekaj sekundah.
Upam da sem ti pomagala ker drugače mi je ZELO VŠEČ! :blush:
Lp, Blank
1. Preden objaviš za vsak slučaj preveri napake v zgodbi. Včasih napišeš naprimer "be" Namesto "ne"
2. Vmes med zgodbo si pa napisala v oklepaju (aja mene je klicala Kate) In to me tudi malo moti... To bi lahko vključila v zgodbo naprimer: a bil je strašen. Klicala me je Kate zato sem se zdrznila šele po nekaj sekundah.
Upam da sem ti pomagala ker drugače mi je ZELO VŠEČ! :blush:
Lp, Blank
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobro spremljam
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(51)
Vesela šola me ne zanima.
(84)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(142)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(53)






Pisalnica