Odšli smo po kamniti potki ob stenah dvorane. Venomer sem gledala dol, saj nisem zaupala stopnicam vampirjev. Ošvrknila sem Coro, ki se je trdno oklepala Alexove roke, čeprav sem videla, da gre po stopnicah brez težav, in zavila z očmi. Poppy in Justin sta se zavzeto pogovarjala, prav tako tudi Josh, Kayla, Sky, Alan in Jesse.
»Kate?« K meni je pristopil Fynn. Pogledala sem ga z privzdignjenimi obrvmi, češ, kaj je. »Ali se kaj drugače počutiš? Zdaj, ko si element?« Skomignila sem. V resnici sem bila še vedno ista stara jaz, le da z žarečimi lasmi in očmi.
»Ne, nič drugače ni.« Sem še dodala. Preostanek poti sem preživela v tišini, v poslušanju pogovorov mojih prijateljev. Kmalu smo prišli pred neka vrata – bila so prav takšna kot vsa ostala vrata, le napis na njih jih je ločeval od ostalih. Ni vstopa. Začudeno sem pogledala ostale, vendar je Justin brez kančka dvoma potrkal, in dve sekundi zatem so se vrata odprla. Pred nami je stala majhna ženska, ki je bila oblečena v umazan predpasnik, temne lase pa je imela spete v figo na vrhu glave. Bila je umazana in v eni roki je držala kuhalnico, v drugi pa metlo.
»Živijo mami.« Je rekel Justin, ter jo bežno cmoknil na lica. »Saj sem ti že namignil, da bi poiskala pomočnico, kajne?« Ženica je pokimala.
»Ko bi le lahko…« Je naposled zamrmrala, nato pa se nezaupno zastrmela v nas. »Kdo so tile?« Je vprašala Justina, ter metlo postavila malce bolj predse, kot da se bo morala boriti, ko jo bomo napadli.
»Volkodlaki so, mami. Ampak ne znori, poslušaj me. Iščejo Amulet Mesečnega volka. Morda ti veš kje je?« Ženska nas je še enkrat premerila, ko pa se je odločila, da smo dokaj nenevarni, nas je spustila noter. Prvič sem bila v takšnem stanovanju. Vse – strop, stene in tla so bila iz kamna. Po tleh so bile razprostrte velike preproge, po stenah so visele družinske slike. Police so krasile dobro gojene rože in nekaj, kar je izgledalo kot spominki izpod otroških rok. Justinova mama nas je povabila v dnevno sobo, kjer smo se namestili na kavč. Sicer nas je pol moralo stati, ker je bil kavč dokaj majhen. Gospa Will (tako so se očitno pisali) se je postavila pred nas, ter vsakega posebej premerila s pogledom, nato pa presenečeno zajela sapo.
»POPPY?« Je kriknila v navalu veselja, in jo objela.
»Pozdravljeni, gospa Will.« Je vljudno pozdravila Poppy. »Tile volkodlaki so me rešili izpod rok lovcev.« Gospa Will se je hvaležno zazrla v nas.
»Hvala vam, otroci! Z veseljem vam pomagam!«
Začudeno sem se sklonila h Poppy, ki mi je pojasnila: »Ona mi je kot druga mama. Moji starši niso preveč ljubeči. Verjetno do sedaj sploh niso opazili, da me ni.« Nato sem se osredotočila na go. Will.
»Torej, po navadi lovci amulete prodajo na črnem trgu. Če so dobre volje, zanje zahtevajo kakšne drage kamnine. Večinoma pa življenje bitja – enega od nas, ali vas.« Je pojasnila in na koncu nakazala na vampirje in volkodlake.
Spogledali smo se. Življenje… to pomeni da bo moral eden od nas umreti?
»Obstaja pa možnost, da so amulet uporabili za kaj drugega. Verjetno ga zdajle kje skrivajo in čakajo da obupate in pozabite nanj. Ampak ko se amulet uniči, umrejo vsi volkodlaki. Brez izjeme. Zato ga morate najti.« Je zaključila ga. Will. Torej še imamo kanček možnosti.
»Mama?« Je vprašujoče rekel Justin in jo nedolžno pogledal. »Poppy gre zraven. Lahko grem tudi jaz?« Ga. Will ga je nekaj sekund gledala, s pogledom ga je preiskovala in iskala kanček dvoma, ki bi ji rekel, naj njen sin ostane doma na varnem. Končno je zavzdihnila.
»Ja, lahko greš. Konec koncev si polnoleten. Ampak pazi na Poppy. Če se ji kaj zgodi, si ti kriv.« Je strogo zaključila in odvihrala v kuhinjo iz katere je omamno dišalo. Justin in Poppy sta se spogledala in zavila z očmi. Očitno nista prvič izkusila strogosti ge. Will.
»Mama! Kaj pa jaz?« Se je nato oglasil še Josh. Ga. Will je tokrat odločno odkimala. »Ampak Alan in Jesse gresta zraven! Pa tudi Sky ki je punca in eno leto mlajša od mene!«
»Ne.« Je ostala neomajna ga. Will. »Ti boš ostal kar lepo doma.« Josh je razočarano zavzdihnil in odvihral v svojo sobo. Mi smo se počasi odpravili skozi vhodna vrata nazaj na temne ulice. Nekaj sekund smo hodili, ko smo naenkrat od zgoraj zaslišali glas.
»Hej! Pazite tam spodaj!« Glas je bil šepetajoč in kmalu smo ugotovili komu je pripadal. Temna senca se je zvalila skozi okno nekaj metrov nad nami in trdno pristala na tleh. Bil je Josh. »Z vami grem!« Je razburjeno zašepetal. S strahom v očeh je nato pogledal Justina, ki je zavil z očmi vendar kljub temu prikimal. »Poberimo se od tod, preden mama ugotovi da sem izginil.« Je razburjeno rekel Josh in se pognal po ulicah. Tudi sami smo se pognali za njim. Moji ognjeni lasje so plapolali za mano, ko sem drvela mimo ostalih. Kmalu smo se zadihani ustavili sredi gozda, izven vampirske jame.
»Kdaj se bomo odpravili?« Je vprašal Fynn in se spogledal z Jakom.
»Jutri zjutraj.« Je zaključil Jake.

Ta del je malo daljši:) Komentirajte, kje bodo našli amulet (PROSIIIIM) in pa kaj bodo morali dati zanj. Ali ga bodo mogoče samo ukradli? PROSIIIIM napišite v komentarje. Ne sprejemam odgovora 'ne vem':) Lajkajte del če vam je všeč in se naročite name če želite biti obveščeni o prihodnjih delih.
Lp, No Name