Naslednje jutro Abby zbudi vibriranje telefona pod vzglavnikom.

Zmedeno se obrne in skoraj pade s postelje, ko ga začne na slepo iskati.

Na ekranu utripa:

Trevor:
Si budna?

Abby še napol spi, ampak se ji takoj pojavi nasmeh.

Abby:
Ne. Duh moje osebnosti ti odpisuje.

Tri pikice se pojavijo skoraj takoj.

Trevor:
Katastrofalno si smešna ob sedmih zjutraj.

Abby se obrne na hrbet in si telefon pritisne na prsi.

Srce ji še vedno malo prehitro bije vsakič, ko vidi njegovo ime.

Kar je precej nadležno.

Ker sta v sedmem razredu.

In ker sedi dve vrsti za njo pri matematiki.

In ker jo je včeraj po treningu poljubil za telovadnico kot v nekem glupem filmu.

Telefon ji spet zavibrira.

Trevor:
Pa paničariš?

Abby se ugrizne v ustnico.

Ker jo očitno preveč dobro pozna.

Abby:
Mogoče malo.

Odgovor pride takoj.

Trevor:
Jaz tudi.

To je dovolj, da ji srce skoraj eksplodira.

Abby si hitro pokrije obraz z odejo.

Patetično.

Popolnoma patetično.
----------------------------------------------------------------------------------------
V šoli je še slabše.

Ker je Trevor dejansko tam.

Naslonjen ob svojo omarico, roke v žepih, kot da je popolnoma normalen človek in ne razlog za polovico Abbyjine trenutne panike.

Ko jo zagleda, se mu pogled takoj ustavi na njej.

In Abby začuti tisti nevaren obrat v želodcu.

»O moj bog,« zašepeta Mia poleg nje.

»Kaj se dogaja med vama?«

»Nič.«

»Abby.«

»Dobesedno nič.«

Mia jo sumničavo pogleda.

»Vidva sta definitivno naredila nekaj nezakonito romantičnega.«

Abby ji ravno hoče zabrusit nazaj, ko Trevor pride naravnost do njih.

Brez obotavljanja.

Brez tiste svoje običajne distance.

Ustavi se tik pred Abby.

Njegov pogled zdrsne po njenem obrazu, kot da preverja, če je res tam.

»Živjo,« reče tiho.

Abby komaj normalno diha.

»Živjo.«

Mia med njima gleda z odprtimi usti.

In potem, ker očitno nima nobenega občutka za preživetje, direktno vpraša:

»Počakaj… a sta vidva skupaj?«

Abby skoraj umre.

»Mia—«

Trevor pa samo počasi pogleda proti njej.

Potem nazaj k Abby.

Njegov izraz se rahlo spremeni.

Tisti nevarni, samozavestni nasmeh.

»Kaj misliš?«

In preden Abby sploh dojame, kaj dela—

jo prime za obraz in jo močno poljubi.

Naravnost pred omaricami.

Abby zmrzne za točno pol sekunde.

Potem ga takoj zgrabi za majico in mu poljub vrne še močneje.

Nekdo nekje v hodniku glasno zavpije:

»OHHHHH.«

Mia dobesedno kriči.

Trevor se počasi odmakne, ampak ostane čisto blizu nje.

Njuno čelo se skoraj dotika.

Abby še vedno lovi sapo.

»To dovolj dober odgovor?« zamrmra Trevor.

Abby ga samo gleda.

Popolnoma uničena.

Mia pa v ozadju skoraj izgublja razum.

»JAZ SEM TO VEDELA HAHA JEBEMTI ABBY SLABOS SKRIVAŠŠŠŠŠ.«