Hej Metuljčki,
tukaj je nov del. Posvečam ga moji FeniciNumber1 Artemidi s katero bova tudi napisali zgodbo. No zdaj pa na to zgodbo.









17. 6. 2025, Piran
Dragi dnevnik,
danes je bil res nor dan. Vse ti obrazložim.
Zjutraj sem šla normalno v šolo, a vse se je spremenilo, ko se mi je pridružila Sara.
“Jaz ne zdržim več! Erazma bom dala na čakanje!” je rekla in se zazrla v stop znak, ki ni bil porisan z grafiti.
“Zakaj?” sem rekla in jo pogledala. Vedno ima ona dramo. Srečka.
“Ker, ne vem.”
“Prvič: Oblikuj stavke in drugič: Dala ga boš na čakanje, pa ne veš zakaj?”
“Ja.” Roko sem dala na čelo.
“Okej res si nora. Zakaj, kaj se ti je zgodilo?”
“Ta teden sva se milijon krat skregala in ne pretiravam.” Dvignila sem levo obrv. Vedela sem, da Sara rada pretirava in da se zadnje čase rada prepirata, vendar ne toliko.
“Imam načrt, kako Vaju bom dala ponovno skupaj. Mislim vsaj pomagala.”
“Lari, nočem biti zlobna oziroma zveneti kot mami, ampak ne bi bilo bolje, da najprej popraviš svoje ljubezensko življenje?”
“Poglej, vem, da je moj love life nor, vendar imam še vedno fanta, ki je hotel, da ga pustim, ampak bom raje pomagala tebi.”
“Hotel je, da ga pustiš?”
“Ja, ampak, ko sem ga vprašala zakaj, je rekel da umira.” Zavila sem z očmi.
“Prevaral te je.”
“Si resna?”
“Ja.”
“Dobro, najprej preživiva dvojno uro matematike, potem pa boš povedala, kaj misliš,” sem rekla in stekla do učilnice za matematiko.
“Lara imam novico zate,” je rekel Erazem, ko me je zagledal.
“Res kakšno? Pa lep dober dan tudi tebi,” sem rekla in se nasmehnila.
“Nik pride v nedeljo nazaj.”
“Res?” sem vprašala z zadnjo iskrico upanja v očeh.
“Ja. Vendar bo imel asistentko ob sebi!” Takrat sem vedela, da je doktor naredil prvi korak do slave njegove hčerke. Zagotovo je to ona. Vendar z ničemer nisem pokazala, da bi mi ta novica pokvarila razpoloženje. Mogoče je to opazila Sara, vendar tudi ona ni pokazala nič takšnega.
“Torej gremo jutri spet spoprijateljiti fizkarco, kemarco pa bajlarco,” sem rekla.
“Mislila sem, da se jutri dobiš z Nejcem,” je rekla Sara.
“Ja ne vem. Zelo nezanesljiv je.” Takrat je prišla profesorica in vstopila sem v razred.

Ko je profesorica razdelila učne liste in se posvetila redovalnici, se je Sara obrnila k meni.
“Se greva ljubezen, izziv, resnica, laž, umazana ušesa maš?”
“Prvič: Kako si se tega spomnila? In drugič: Ne bi raje reševali delavnih listov?”
“Ne!” Takrat je profesorica zakašljala in naju pogledala.
“Sara, Lara! Koliko sta že rešili?” naju je vprašala. Sara se je živčno prestopala, jaz pa sem povedala, ker pač ne maram hraniti jezika.
“Rešila sem prvo nalogo, profesorica,” sem rekla. Privzdignila je levo obrv.
“Povej rešitev!” je zahtevala.
“Prav pa bom!” Takrat je zunaj nekaj počilo, profesorica je hitro odhitela ven, jaz pa sem pogledala Tinino prvo nalogo in jo rešila s svojimi besedami. Sekundo preden je vstopila, je bila Tina na svojem mestu s svojim listom v rokah. “Preberem tudi navodilo?”
“Da!” je rekla.
“Prva naloga: Amoniak nastaja v reakciji dušika in vodika po enačbi:[Enačba][Enačba]N2 (g)+3H2 (g)→2NH3 (g)
V reaktorju zmešamo 7,0 g dušika (N₂) in 2,0 g vodika (H₂)

Kateri reaktant je v presežku?

Koliko gramov amonijaka (NH₃) lahko maksimalno nastane (teoretični izkoristek)?

Koliko gramov vodika ostane neporabljenega po reakciji?” Zazrla sem se v razred, ki je želel izvedeti rezultat.

“Odgovori so: Reaktant v presežku: vodik (H₂)

Teoretična masa NH₃: 8,5 g

Preostali H₂: 0,5 g.” Profesorica je zavila z očmi.

“Pravilno. Ampak, da te ne vidim več klepetati!”

Ko je bilo končno konec ure so se Sari odlepila usta.
”Se ti je povrnil dar govora, ha?” sem jo vprašala in jo izzivalno pogledala.
“Veš kako me je bilo strah?” me je vprašala.
“Vem, saj sem te videla!” Zarežala sem se ob njenem odzivu. Iz učilnice za biologijo so prišli klasiki (jaz jih kličem b-jevci). Nejc me je pobožal po laseh, jaz pa sem ga udarila. Ne bo me nek Nejc, ki je zaljubljen vame in se jaz z njim družim samo, ker mu je dolgčas božal mojih blond las! Vstopila sem v učilnico in se zatopila v razmišljanje o Niku.
“Lara!” me je poklicala profesorica. Zbudila sem se iz razmišljanja.
“Ja?” sem odgovorila odsotno.
“Kako je z Nikom? Si zato tako odsotna?” Pa kaj je s to profesorico? Še pred dvema tednoma je imela rada naš razred samo zaradi mene, zdaj pa se obnaša kot, da smo njen najljubši razred na šoli. Vedela sem, da ne zahteva odgovora in jo le skrbi ampak sedaj potrebujem le košarko.

Ko se je pouk končno končal in smo bile na košarkarskem igrišču blizu šole, sem se po napornem dnevu končno sprostila.
“Ej, Lara, kaj imaš v laseh?” je izzivalno vprašala Neža. Zavila sem z očmi.
“Sara, prosim ogledaš?” sem prosila prijateljico.
“Ja, nekdo ti je zataknil listek za gumico,” je odgovorila. Vedela sem čigav je.
“Hvala,” sem ji rekla in se posvetila protinapadu na Izabelo, ki je streljala na koš. V tem popoldnevu sem zares živela in se počutila kot Hermiona iz Tudi punce vlogajo, ko bere.

Ko sem prišla domov sem videla kaj piše. Na listku je pisalo: VEM VEČ KOT MISLIŠ. To me je pretreslo in ne vem, kaj naj bi pomenilo
Lepo se imej dragi dnevnik,
Lara


















Upam, da Vam je bil ta del všeč. Veselim se vsakega komentarja, všečka in prebranega dela. Če hoče biti kdo FenNumber2, naj pove. Če hoče kdo, da ga obveščam, naj mi napiše. Zaenkrat obveščam:
-mogočepisateljica,
-Ribica,
-#FreeGirl7
-Nixi25
-Grizalkaknjig
-Forever
-Tj232
-Artemida
Pa Metuljčki moji imate to, da se prebijete skozi novo šolsko leto.
Heart