Pisalnica
Odšla sem proti domu. Očitno imam zdaj fanta. Pomislila sem, da morda samo sanjam. Ampak mislim, da je vse res. Če ni, pa pač ni. Joj, saj res! Danes imam še trening! Pa se mi ne da.
Takoj ko sem prišla domov, sem prižgala telefon in se ulegla na svojo posteljo. Kaj me briga za domačo nalogo. Jo pač danes ne bom naredila. Na telefonu sem odprla viber na grupi našega razreda. Ena sošolka je napisala: “Baje da dobimo novo sošolko, to že jutri.”
Pa ne spet. Dovolj je že teh sprememb. No, mogoče bo pa prijazna. Ali pa tudi ne.
Telefon mi zazvoni. Chris. Oglasim se. “Ja?”
“Kaj ja!”
“Zakaj me kličeš, kaj pa drugega!”
“Se lahko oglasim pri tebi?”
“Ja, pridi čez deset minut.”
“Že grem.”
Mislim no, zakaj pa me to sprašuje? Lahko bi samo prišel, pa bi ga bila vesela. No, saj mogoče je pa celo bolje, da me prej pokliče, če sem sploh doma. Razmišljala sem. To, kar razmišljam skoraj vsak dan.
Očitno razmišljam že več kot deset minut, ker je ravnokar prišel Chris.
“Živjo,” ga pozdravim jaz.
“Hej. Nekaj osebnega je, bi lahko šla v tvojo sobo?”
“Ja, ja itak.”
In tako greva gor po stopnicah v mojo sobo. Odprem vrata in se usedem na svojo posteljo.
“Kaj je?” rečem zdolgočaseno.
“No, ne vem kako naj ti to povem oziroma te vprašam.”
“Ne bom jezna, ne glede na to, karkoli boš rekel.”
No, čeprav se največkrat tega ne držim.
“No, tisto pred šolo je bil prijateljski objem. Zato bi ti rad nekaj povedal in te vprašal. Všeč si mi že nekaj let. Vsakič, ko si šla mimo mene, sem te občudoval. Vedno nasmejana, energična, včasih žalostna in v družbi prijateljev. Ti pa me skorajda nisi opazila. To pa se je letos spremenilo. Opazila si me in še bolj sem se zaljubil vate.”
“Oh, Chris. Zdaj pa že pretiravaš.”
“Ne, pa ne. Meni se pač zdiš taka. Zato bi te rad nekaj vprašal. Bi bila moja punca?”
“Kaj misliš, kakšen bo odgovor?”
“Nimam pojma, odloči se.”
“Do jutri bom razmislila. Pa ti povem v šoli.Mogoče pa tudi prej.”
“V redu, pač rabiš malo časa.”
“Hej, bi šel z mano danes k Michaelu?”
“Z velikim veseljem.”
Očitno sem se prej malo zmotila.
***************
Ojla,
zej sm se odločla za redno objavljanje. To bo vsak četrtek ob 15.00, objavlen bo najkasnej do 15.30.
Bom dajala v napovednik, če pa nau tm, bo pa nou deu kkšn drug dan.
Drgač pa upam da ste užival u banju in upam davm je zgodba ušeč!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Takoj ko sem prišla domov, sem prižgala telefon in se ulegla na svojo posteljo. Kaj me briga za domačo nalogo. Jo pač danes ne bom naredila. Na telefonu sem odprla viber na grupi našega razreda. Ena sošolka je napisala: “Baje da dobimo novo sošolko, to že jutri.”
Pa ne spet. Dovolj je že teh sprememb. No, mogoče bo pa prijazna. Ali pa tudi ne.
Telefon mi zazvoni. Chris. Oglasim se. “Ja?”
“Kaj ja!”
“Zakaj me kličeš, kaj pa drugega!”
“Se lahko oglasim pri tebi?”
“Ja, pridi čez deset minut.”
“Že grem.”
Mislim no, zakaj pa me to sprašuje? Lahko bi samo prišel, pa bi ga bila vesela. No, saj mogoče je pa celo bolje, da me prej pokliče, če sem sploh doma. Razmišljala sem. To, kar razmišljam skoraj vsak dan.
Očitno razmišljam že več kot deset minut, ker je ravnokar prišel Chris.
“Živjo,” ga pozdravim jaz.
“Hej. Nekaj osebnega je, bi lahko šla v tvojo sobo?”
“Ja, ja itak.”
In tako greva gor po stopnicah v mojo sobo. Odprem vrata in se usedem na svojo posteljo.
“Kaj je?” rečem zdolgočaseno.
“No, ne vem kako naj ti to povem oziroma te vprašam.”
“Ne bom jezna, ne glede na to, karkoli boš rekel.”
No, čeprav se največkrat tega ne držim.
“No, tisto pred šolo je bil prijateljski objem. Zato bi ti rad nekaj povedal in te vprašal. Všeč si mi že nekaj let. Vsakič, ko si šla mimo mene, sem te občudoval. Vedno nasmejana, energična, včasih žalostna in v družbi prijateljev. Ti pa me skorajda nisi opazila. To pa se je letos spremenilo. Opazila si me in še bolj sem se zaljubil vate.”
“Oh, Chris. Zdaj pa že pretiravaš.”
“Ne, pa ne. Meni se pač zdiš taka. Zato bi te rad nekaj vprašal. Bi bila moja punca?”
“Kaj misliš, kakšen bo odgovor?”
“Nimam pojma, odloči se.”
“Do jutri bom razmislila. Pa ti povem v šoli.Mogoče pa tudi prej.”
“V redu, pač rabiš malo časa.”
“Hej, bi šel z mano danes k Michaelu?”
“Z velikim veseljem.”
Očitno sem se prej malo zmotila.
***************
Ojla,
zej sm se odločla za redno objavljanje. To bo vsak četrtek ob 15.00, objavlen bo najkasnej do 15.30.
Bom dajala v napovednik, če pa nau tm, bo pa nou deu kkšn drug dan.
Drgač pa upam da ste užival u banju in upam davm je zgodba ušeč!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Moj odgovor:
Lost in my head
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
eating disoder
torej, ubsistvu nevem če mam eating disorder. Pač stara sm 13, in pr tko 9 sm se začela sovražt. Takrt sm sam workoutala pa vseen sm jedla, sam pol pri 11 sem začela spuščat sladke stvari in se nikol nezavedno nisem najedla (pač vedno sm mal pojedla) . Pr dvanajstih sem začela s starving: začela sm ispušat obroke če me noben ni prsilu da jem. In to se se zdej nadaljuje. Pač nikol nisem threw upala, ampak se poutm guilty pol k jem, pa k vidm hrano takoj razmišljam o kalorijah....pa zvečer mi je slabo in se gledam v ogledalo in idk ampak občutek da sem lačna me pomirja
*i* A JE MOŽNO DA MAŠ EATING DISORDER TUT ČE NIMAŠ LOW WEIGHT? DA MAŠ NORMALNO TEŽO AMPAK VSEEN?
POL, ZANIMA ME KAKO ZGLEDA PREGLED ZA EATING DISORDER, PAČ DA TI POTRDIJO DA GA MAŠ?
KAKO ZGLEDATA,,ZDRAVLJENJE"??
PA A MOŽNO DA MAM EATING DISORDER? *i*
PAČ I DUNNO AMPAK JS MAM FUL LOW SAMOPODOBO IN SE HEJTAM IN MAM VEČKRAT MISLI O TEM DA BI SAM UMRLA AMPAK POL MISLM O MOJIH PRJATLIH PA TO...PA RES SE FREAKAM OUT K VIDM KKSNO BRITVICO (NEKAK SE SE NISEM SELFHARMALA) AL PA DOBIM PANIC ATTACK K KEJ POJEM IN TAK OBČUTEK JE DA SE VSA TA HRANA TRANSFORMA V FAT....PA JS RATAM TOK ANXIOUS K MI GDO REČE DA MORM JEST....PAČ HELP, VSI K MI KARKOLI LOHK POVESTE SM VAM THANKFUL
*i* A JE MOŽNO DA MAŠ EATING DISORDER TUT ČE NIMAŠ LOW WEIGHT? DA MAŠ NORMALNO TEŽO AMPAK VSEEN?
POL, ZANIMA ME KAKO ZGLEDA PREGLED ZA EATING DISORDER, PAČ DA TI POTRDIJO DA GA MAŠ?
KAKO ZGLEDATA,,ZDRAVLJENJE"??
PA A MOŽNO DA MAM EATING DISORDER? *i*
PAČ I DUNNO AMPAK JS MAM FUL LOW SAMOPODOBO IN SE HEJTAM IN MAM VEČKRAT MISLI O TEM DA BI SAM UMRLA AMPAK POL MISLM O MOJIH PRJATLIH PA TO...PA RES SE FREAKAM OUT K VIDM KKSNO BRITVICO (NEKAK SE SE NISEM SELFHARMALA) AL PA DOBIM PANIC ATTACK K KEJ POJEM IN TAK OBČUTEK JE DA SE VSA TA HRANA TRANSFORMA V FAT....PA JS RATAM TOK ANXIOUS K MI GDO REČE DA MORM JEST....PAČ HELP, VSI K MI KARKOLI LOHK POVESTE SM VAM THANKFUL
.png "Druščina 5"){kind=small}
