Hi!
Upam, da se še spomnite, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu:wink:. No, zdaj pa kar na zgodbo. Uživajte v branju!
Pred menoj ni ničesar. Kdo me je potem lovil? Za sabo spet zaslišim korake in ravno ko se želim obrniti, se prebudim. Ležim na postelji v sobi. Zmedena se ozrem okoli sebe in pograbim telefon. Ura je 4:36. Zavzdihnem in se uležem. Slišim, kako se Annabella premakne. Potem me vpraša: "Kaj sta potem s kriminalistom počela tako dolgo?" Ojoj. Torej nisem samo sanjala. Pograbi me panika. Kako sem se znašla tu, če sem bila pred temi sanjami o gozdu še vedno v hiši Moorovih. "Emily!" zašepeta Annabella. Zdrznem se in ji hitro odgovorim: "Postavil mi je nekaj vprašanj, potem pa sva odšla k Harperini družini." "O. In kaj sta počela pri Harperini družini?" "Pogovarjali smo se," ji odgovorim. V mesečini vidim, kako strmi vame. "Si prepričana, da si v redu, Emily?" me šepetaje vpraša. Pogledam jo in odgovorim: "Ne." Nekaj časa v tišini leživa, potem pa postopoma zaspiva.
Spet se znajdem globoko v gozdu za hišo Moorovih. Za sabo tokrat zaslišim počasne korake. Obrnem se, ampak spet nič ne vidim. Nenadoma me nekaj zagrabi za roko. Prestrašeno se ozrem proti njej, vendar vidim samo sledi. Še vedno čutim dotik, ampak ničesar ne vidim. Takrat pa me nevidna stvar zaluča v zrak. Poletim in butnem v drevo. Stokajoče se poberem na noge, ampak spet takoj zletim nazaj na tla, saj stvar skoči name. Poskušam se braniti. Stvar grabi proti meni, potem pa naju prekine prediren zvok.
Potna se zbudim. Zaslišim zvok budilke. Zavzdihnem. Vstanem, se preoblečem in nekaj malega pojem. Potem odidem na pouk. V učilnici se usedem zraven moje sošolke Emelline. Od Harperine smrti mi pomaga prebroditi te dni in za to sem ji zelo hvaležna. "Živjo," jo pozdravim. Nasmehne se mi in odzdravi:" Ojla. Ti lahko samo nekaj predlagam?" Pokimam. "Po mojem jaz nisem več dovolj velika tolažba zate," reče in zavzdihne. Potem še doda: "Po mojem bi se morala iti pogovoriti s šolsko psihiatrinjo, Emily."
To je to za danes. Če vam je bilo všeč, kot vedno pritisnite :heart:. Naslednji del verjetno pride jutri, do takrat pa še naprej uživajte v vikendu!
Upam, da se še spomnite, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu:wink:. No, zdaj pa kar na zgodbo. Uživajte v branju!
Pred menoj ni ničesar. Kdo me je potem lovil? Za sabo spet zaslišim korake in ravno ko se želim obrniti, se prebudim. Ležim na postelji v sobi. Zmedena se ozrem okoli sebe in pograbim telefon. Ura je 4:36. Zavzdihnem in se uležem. Slišim, kako se Annabella premakne. Potem me vpraša: "Kaj sta potem s kriminalistom počela tako dolgo?" Ojoj. Torej nisem samo sanjala. Pograbi me panika. Kako sem se znašla tu, če sem bila pred temi sanjami o gozdu še vedno v hiši Moorovih. "Emily!" zašepeta Annabella. Zdrznem se in ji hitro odgovorim: "Postavil mi je nekaj vprašanj, potem pa sva odšla k Harperini družini." "O. In kaj sta počela pri Harperini družini?" "Pogovarjali smo se," ji odgovorim. V mesečini vidim, kako strmi vame. "Si prepričana, da si v redu, Emily?" me šepetaje vpraša. Pogledam jo in odgovorim: "Ne." Nekaj časa v tišini leživa, potem pa postopoma zaspiva.
Spet se znajdem globoko v gozdu za hišo Moorovih. Za sabo tokrat zaslišim počasne korake. Obrnem se, ampak spet nič ne vidim. Nenadoma me nekaj zagrabi za roko. Prestrašeno se ozrem proti njej, vendar vidim samo sledi. Še vedno čutim dotik, ampak ničesar ne vidim. Takrat pa me nevidna stvar zaluča v zrak. Poletim in butnem v drevo. Stokajoče se poberem na noge, ampak spet takoj zletim nazaj na tla, saj stvar skoči name. Poskušam se braniti. Stvar grabi proti meni, potem pa naju prekine prediren zvok.
Potna se zbudim. Zaslišim zvok budilke. Zavzdihnem. Vstanem, se preoblečem in nekaj malega pojem. Potem odidem na pouk. V učilnici se usedem zraven moje sošolke Emelline. Od Harperine smrti mi pomaga prebroditi te dni in za to sem ji zelo hvaležna. "Živjo," jo pozdravim. Nasmehne se mi in odzdravi:" Ojla. Ti lahko samo nekaj predlagam?" Pokimam. "Po mojem jaz nisem več dovolj velika tolažba zate," reče in zavzdihne. Potem še doda: "Po mojem bi se morala iti pogovoriti s šolsko psihiatrinjo, Emily."
To je to za danes. Če vam je bilo všeč, kot vedno pritisnite :heart:. Naslednji del verjetno pride jutri, do takrat pa še naprej uživajte v vikendu!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimiv del... bi bilo pa fajn, da bi bilo daljše :)
0
Moj odgovor:
Svetovalnica
ŠOLA V NARAVI
helloo. mi gremo v ponedeljek v šolo v naravi in mene je ful strah da bom pač vsako nič jokala in se bodo tiste ki so z mano v sobi smejale (nekatere). zelo bom pogrešala mojo družino in crusha, ker sem zelo navezana na njih in nisem vajena spati v drugem okolju brez njih. a mate kakšne nasvete kako naj si pomagam? aja pa nesmemo met telefonov, tko da se ne bom slišala z njimi.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(50)
Vesela šola me ne zanima.
(76)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(131)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(49)






Pisalnica