Dvoličbost
2
Hoj la dri hu
Hej,... to v resnici ni nasvet ampak resničma zgodba, ki naj bo v opmin vsem ostalim. Zgodbe ne bom pisala pod svojim imenom na pilu, ker je tukaj moja BFF in nočem da to vidi.
Imela sem šošolko, ki je bila iz druge države( Albanije) in ponavljala je razred ( ne zato kr ni naredila razreda, ampak zaradi tega ker so učitelji in starši, misli da je bolje tako da se bo več naučila).
Zelo rada riše in to zelo lepo. Spomnim se da sem prvi ali drugi dan pristopila k njej med glavnim odmorom,... no nima veze. Nekako smo se začele družit, postale smo prijateljice. Imsele smo se ful faj, zmiraj je v naš razred prinesla neko energijo, ki se je ne da opisat.
Ampak njena družina se je zlo selila in odločili so se preseliti. Sprva smo mislili da ne mislijo resno, ker se je to vleklo kake pol leta. Ampak potem je bila odločitev dokončna,da se bojo preselili.
Še nekaj je vredno opombe, moja BFF se je pred odhodom ful družila z njo( mojo bivšo šošolko). Tako zelo da kmalu ne bi ble več BFF. In bla sem.ful žalostna ker me tisti čas sploh ni opazila, kdaj pa kdaj mi je rekla oj.
No in ona se je odselila ( ne moja BFF ) .
In prvi teden je blo ful čudno.
Potem smo naredile še en razred in karantene in bla bla bla,...
Samo prvi teden smo se klicale potem, pa sploh nismo mele stikov. Mislile smo da nas je pozabila in da im a tam druge prijateljice, zato smo jo pustile pri meru.
No po tej " zadnji" karanteni pa je moja bivša šošolka poklicala mojo BFF in je eno uro jokala na telefon.
Selitve res ni sprejela dobro.
No,... moja bivša šošolka se je dva meseca poselitvi začela rezat... želela je narediti samomor. Ampak ga ni povedala je policiji. Dali so jo v bolnico, kjer so bili zelo strogi( enkrat na mesec so ji dovolili tel.) in ko pomisliš da sem vse ta čas mislila da noče biti moj prijateljica, da nas je pozabila,...se zjočeš. Ko sem to izvedela od moje setre( tisti dan me ni bilo v šolo, ker sem zaradi vsega stresa bruhala), sem bila zelo žalistna, na srcu sem imela tudi del krivde,ponoči so mi v postelji pritekle sovze.
Ampak to ni pojt te zgodbe pojt je ta da je moja BFF, ki se je tako družila z njo rekla da ne bo njena prijateljica zaradi vspeha in zaradi ugleda. Moji bivši šošolki tega nisem povedala, ampak sem 100% dače biprišla spet k nam bi se spet družila z njo. Njenih dejan sploh ne razumem, rekla je da ji ne moremo kaj dosti pomagati, ampak jaz mislim da ji lahko.
TO JE POSVEČENO MONI BIVŠI ŠOŠOLKI:raised_hands::raised_hands::kissing_heart:
IN UPAM DA TEGA NE PREBERAŠ MOJA BFF, SEM NE MISLM NČ SLABGA, SAM TKO PAČ JE. DRUGAČ ZEMAM PA RADA:kissing_heart::kissing_heart::v::kissing_cat::stuck_out_tongue_winking_eye:
Imela sem šošolko, ki je bila iz druge države( Albanije) in ponavljala je razred ( ne zato kr ni naredila razreda, ampak zaradi tega ker so učitelji in starši, misli da je bolje tako da se bo več naučila).
Zelo rada riše in to zelo lepo. Spomnim se da sem prvi ali drugi dan pristopila k njej med glavnim odmorom,... no nima veze. Nekako smo se začele družit, postale smo prijateljice. Imsele smo se ful faj, zmiraj je v naš razred prinesla neko energijo, ki se je ne da opisat.
Ampak njena družina se je zlo selila in odločili so se preseliti. Sprva smo mislili da ne mislijo resno, ker se je to vleklo kake pol leta. Ampak potem je bila odločitev dokončna,da se bojo preselili.
Še nekaj je vredno opombe, moja BFF se je pred odhodom ful družila z njo( mojo bivšo šošolko). Tako zelo da kmalu ne bi ble več BFF. In bla sem.ful žalostna ker me tisti čas sploh ni opazila, kdaj pa kdaj mi je rekla oj.
No in ona se je odselila ( ne moja BFF ) .
In prvi teden je blo ful čudno.
Potem smo naredile še en razred in karantene in bla bla bla,...
Samo prvi teden smo se klicale potem, pa sploh nismo mele stikov. Mislile smo da nas je pozabila in da im a tam druge prijateljice, zato smo jo pustile pri meru.
No po tej " zadnji" karanteni pa je moja bivša šošolka poklicala mojo BFF in je eno uro jokala na telefon.
Selitve res ni sprejela dobro.
No,... moja bivša šošolka se je dva meseca poselitvi začela rezat... želela je narediti samomor. Ampak ga ni povedala je policiji. Dali so jo v bolnico, kjer so bili zelo strogi( enkrat na mesec so ji dovolili tel.) in ko pomisliš da sem vse ta čas mislila da noče biti moj prijateljica, da nas je pozabila,...se zjočeš. Ko sem to izvedela od moje setre( tisti dan me ni bilo v šolo, ker sem zaradi vsega stresa bruhala), sem bila zelo žalistna, na srcu sem imela tudi del krivde,ponoči so mi v postelji pritekle sovze.
Ampak to ni pojt te zgodbe pojt je ta da je moja BFF, ki se je tako družila z njo rekla da ne bo njena prijateljica zaradi vspeha in zaradi ugleda. Moji bivši šošolki tega nisem povedala, ampak sem 100% dače biprišla spet k nam bi se spet družila z njo. Njenih dejan sploh ne razumem, rekla je da ji ne moremo kaj dosti pomagati, ampak jaz mislim da ji lahko.
TO JE POSVEČENO MONI BIVŠI ŠOŠOLKI:raised_hands::raised_hands::kissing_heart:
IN UPAM DA TEGA NE PREBERAŠ MOJA BFF, SEM NE MISLM NČ SLABGA, SAM TKO PAČ JE. DRUGAČ ZEMAM PA RADA:kissing_heart::kissing_heart::v::kissing_cat::stuck_out_tongue_winking_eye:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojoj, se mi smilite vse. Upam, da je zdaj boljše.
3
.png "Druščina 5")
Hoj la dri hu
Hvala ti ... ja vse se je uredilo♡
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Prav zanimiva zgodba, če pa pride ta sošolka nazaj, pa upam, da bo vse spet super in da boste vse skupaj spet zelo dobre prijateljice:wink:
2
Moj odgovor:
Bonus rubrika: Pomagaj prijatelju!
ALI PRIJATELJI KADIJO?????????????????????????????????????????????????????????????????????
Ogledov: 2302 Odgovorov: 13
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
