Moja prijateljica je bila včasih žalostna. To se dandanes zgodi vsakemu izmed nas. Kakor vsi drugi sem ji tudi jaz želela pomagati. Ko sem se prepričala, da nama kdo ne prisluškuje sem pristopila k njej. Vprašala sem jo kaj je narobe, pa mi ni hotela povedati. V šoli je tega nisem več spraševala. Čez nekaj dni sem jo (zakaj je žalostna) vprašala tudi preko vibra. Vedela sem, da je sporočilo videla, ampak mi ni odgovorila. Potem pa je čez nekaj dni pristopila k meni in mi povedala kaj jo muči. Izkazalo se je, da sploh ni tak problem. Zelo jo je bilo strah testa iz matematike, ker ji matematika ne gre najbolje. Povedala mi je, da (če ne bo pisala 4 ali 5) ji bodo starši vzeli telefon. Ponudila sem se, da bi jo lahko učila oz. bi se ji pomagala naučiti matematiko. Meni je šla matematika vedno dobro. Naslednji dan sem prišla k njej domov. Pokazala sem ji nekaj lažjih načinov učenja, potem pa sva skupaj reševali interaktivne vaje iz matematike. Po nekaj dneh učenja, je moja prijateljica znala že skoraj vse. Test je pisala 4 (samo pol točke ji je zmanjkalo do 5), ampak jo je učiteljica zelo pohvalila, ker je imela v redovalnici same trojke in eno dvojko.


Sporočilo tega kar sem vam povedala pa je: POSKUSIMO POMAGATI PRIJATELJU, ČE SE LE DA! ČE NAM ZAUPA KAKŠEN PROBLEM IMA, PA MU POMAGAJMO!!!:grinning: